Tudi v Evropskemu svetu - ta članice EU združuje na najvišji ravni - naj bo še naprej v veljavi izmenično predsedovanje, sledi iz predloženih amandmajev, ki jih je deveterica vložila na nedavno predstavljene osnutke členov prihodnje ustavne pogodbe EU o institucionalni postavitvi unije.
Poleg slovenskega zunanjega ministra Rupla so med devetimi vladnimi predstavniki še člani konvencije iz Avstrije, Finske, Madžarske, Češke, Slovaške, Litve, Latvije in Estonije. V nadaljnjih predlogih, ki so zajeti v sklopu skupnih amandmajev k členom o institucijah, se deveterica zavzema, naj prihodnja ustavna pogodba pet poslanskih sedežev določi kot minimum mest v tej edini evropski instituciji z neposredno izvoljenimi člani na državo, zagovarjala pravilo "en komisar na državo" ter med drugim podprla predloge za uvedbo položaja zunanjega ministra EU.
Deveterica je predlagala tudi, naj predsednika Evropske komisije z večino treh petin glasov voli Evropski parlament, ki naj na predlog Evropskega sveta odloča o treh kandidatih. Če nobeden od kandidatov ne bo dobil zadostnega števila glasov, naj se procedura v mesecu dni ponovi. Člane Evropske komisije pa bi na s kvalificirano večino in v soglasju z izvoljenim predsednikom komisije imenoval svet. Kandidate za komisarske položaje bi imenovale države članice, med drugim predlaga deveterica članov konvencije, med njimi Rupel.
Prvotni predlog uvaja petletni mandat predsednika Evropskega sveta
Osnutki teh so povzročili nemalo razburjenja predvsem pri manjših državah unije, saj je predsednik konvencije, Francoz Valery Giscard d'Estaing, v njih predvidel uvedbo položaja predsednika Evropskega sveta z mandatom do pet let. Uvedba takšnega položaja bi seveda pomenila konec izmeničnega predsedovanja uniji - države se trenutno na čelu EU izmenjujejo na pol leta -, čemur pa se manjše evropske države močno upirajo, saj menijo, da bi to pomenilo prevlado večjih držav oziroma bi bila omajana načelna enakopravnost med članicami EU.
