Slovenija

Tudi slovenski kmetje se morajo prilagoditi podnebnim spremembam

Hoče, 12. 12. 2015 10.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Čeprav se nam morda ne zdi tako, a podatki kažejo, da se ozračje tudi v Sloveniji segreva, zmanjšuje pa se količina padavin. To so opozorilni znaki, da se bodo morali tudi slovenski kmetje prilagoditi na podnebne spremembe.

V zadnjih letih se tudi pri nas vrstijo sušna in poplavna obdobja.
V zadnjih letih se tudi pri nas vrstijo sušna in poplavna obdobja. FOTO: Reuters
Globalno spreminjanje podnebja pridelovalce zelenjave vse bolj silijo v to, da bodo morali v prihodnje bolj upoštevati in razumeti tudi agrometeorološke napovedi, poudarjajo v Agenciji za okolje (Arso). Kot poudarja agrometeorologinja Andreja Sušnik, se ozračje v Sloveniji segreva, zmanjšuje pa se količina padavin.

Medtem ko se je povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih zvišala za 1,7 stopinje Celzija, se je povprečna količina padavin v tem času zmanjšala za petino. Trendi naj bi se nadaljevali tudi v prihodnosti, zato bi se morali kmetje po besedah Sušnikove temu pri odločanju za vrsto pridelave prilagoditi.

"Morda so naše vremenske informacije včasih preveč splošne ali pa preveč zapletene za pridelovalce. Za njih so pomembni predvsem podatki o meritvah temperature tal, oskrbe rastlin z vodo, pa tudi o vplivih spreminjajočega podnebja. Dejstvo je, da se bomo v prihodnje soočali s toplejšimi vegetacijskimi obdobji in večjim pojavom ekstremnih vremenskih dogodkov," poudarja predstavnica oddelka za agrometeorologijo na Arsu.

Kmetje se morajo prilagoditi

Kot je dejala, majhni pridelovalci, ki so tipični za slovensko zelenjadarsko proizvodnjo, danes niso dovolj prilagodljivi na podnebne spremembe, a se vseeno lahko s tovrstnimi informacijami bolje soočijo s prihajajočimi spremembami, ne le v ekonomskem smislu. Na to temo že nekaj časa pripravljajo tudi vrsto seminarjev po vsej državi.

Kot dodaja meteorologinja Tanja Cegnar, smo priča zelo hitrim spremembam v svetu, za slovenske kmete pa je pomembno tudi dogajanje na globalni ravni, saj lahko tudi velike spremembe in podnebni odkloni drugod po svetu prinesejo velike posledice tudi za slovenske pridelovalce. Predvsem v cenah, ki lahko poskočijo ali padejo glede na povpraševanje na trgu.

Namakalni sistemi šibka točka

"Bistveno se je zavedati, da ne moremo preprečiti sprememb v podnebju, moramo pa se jim prilagajati. Kmetijstvo je v Sloveniji med vodilnimi na področju prilagajanja, a država bi morala poskrbeti tudi za ostale sektorje, kajti vsi gospodarski sektorji so med seboj prepleteni. Poljedelstvo recimo potrebuje vodo za namakanje, voda pa je vir, ki ga potrebujejo tudi drugi gospodarski sektorji, zato mora država postaviti prioritete," je dodala Cegnarjeva.

Prav namakalni sistemi so po besedah specialistke za pridelavo zelenjave Miše Pušenjak ena redkih stvari na področju kmetijstva, za katere je naša država poskrbela v aktualnem programskem obdobju. V naslednjih dveh letih bo kar nekaj razpisov za velike in manjše namakalne sisteme, skupaj v višini osem milijonov evrov.

Ob tem Pušenjakova poudarja, da smo za prilagajanje veliki odvisnosti od vremena v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih naredili premalo, predvsem zaradi nepovezanosti pridelovalcev. Kljub spodbujanju prodaje doma pridelane zelenjave, se trgovci ne morejo zanesti na zanesljivo dobavo, kmetje pa si ne upajo investirati v rastlinjake, ker ne prodajo tistega, kar že doslej pridelajo.

"Na srečo je tudi v stroki prišlo do miselnega preskoka, da se namakanje splača. Na fakulteti so še mene učili, da se v Sloveniji pridelava zelenjave ne splača in da nimamo ne klime ne tal primernih za pridelavo zelenjave, zdaj pa z željo po samooskrbi vendarle v ospredje prihaja drugačno razmišljanje," meni Pušenjakova in dodaja, da tudi zadruge v zadnjih letih svoje vloge niso opravile najbolje v tej smeri.

Koruze ni smiselno gojiti na prodnatih tleh, ker koruza potrebuje zelo veliko vode.
Koruze ni smiselno gojiti na prodnatih tleh, ker koruza potrebuje zelo veliko vode. FOTO: Thinkstock

Koruze ne bomo mogli gojiti kar povprek

Kot enega od primerov neprilagodljivosti v Sloveniji je Sušnikova navedla primer pridelave koruze. Po njenih besedah stroka že 20 let opozarja, da se je treba prilagoditi razmeram in da koruze ni smiselno gojiti na prodnatih tleh, ker je koruza zelo vodno požrešna rastlina. Ob tem pa obstaja splošno mnenje, da se koruze ne splača namakati.

"Seveda je treba biti pazljiv pri vodnih virih, a pri izbiri recimo, kje bomo gojili koruzo, je ključno, da izberemo zemljišča ki imajo boljše vodno zadrževalne lastnosti, saj sicer ne bomo dobili kakovostnega in stalnega pridelka. Država pa potem posreduje z interventnimi zakoni za odpravo posledic, s čimer pa ne spodbujamo dobrega gospodarja, pač pa delamo uravnilovko in s tem stimuliramo slabega pridelovalca," je še dodala agrometeorologinja.

KOMENTARJI (30)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

rde?kar
12. 12. 2015 20.22
+1
Se že prilagajam še malo pa bom izpraznil hlev.
RdečiKarton
12. 12. 2015 15.46
+3
Kaj je to spet reklama za Monsanto?! A niso pokupili že vseh slovenskih semenarn da lahko prodajajo svoja GMO semena in škropiva čeprav je prepovedan...
sinhron
12. 12. 2015 13.34
-11
Naši kmetje se ne prilagajajo ničemur , saj jim država vse povrne , zakaj bi šli v investicije za izboljšanje pridelkov , če je suša je pač naravna katastrofa zanj in dobi subvencije in odškodnino , če je toča ali žled enako ! Naši kmetje so med najbolj bogatimi v EU , VSAK IMA VSO MEHANIZACIJO IN NAJMANJ DVA TRAKTORJA !
Netajkun
12. 12. 2015 14.33
+4
Kaj drugega pa naj bi imeli ? Rodovitno zemljo , travnike in gozd . . . vso mehanizacijo in vsaj dva traktorja . Vidim , da ti ni nič jasno . . . zakaj mora biti tako .
RdecaZvezda
13. 12. 2015 09.13
vsak kmet mora imeti davčno blagajno isto tako fari,ta skupina je najbogatejša v slo.
anjerd
12. 12. 2015 12.29
+5
Na pomurskih njivah je se še vedno prideluje koruza, čeprav se je podtalnica znižala za več kot en meter in zato avgusta vidimo posušeno koruzo. In za to se kasirajo subvencije? Nujno je potrebno zajeziti Muro in tako dvigniti nivo podtalnice, ki so ga porušile socialistične melioracije. No, zdaj je pa problem z naravovarstveniki, ki imajo probleme z ptiči in žabami, kar je skoraj izumrlo, ker ni dovolj mokrišč in s tem hrane. Namesto jezov in elektrarn smo raje investirali v TEŠ6, kmetom ne dovolijo sejanje industrijske konoplje, kar bi bilo najbolj primerno, saj ne potrebuje pesticidov kot pšenica in koruza. Spet "lud je-be zbunjenog"
zurc
12. 12. 2015 13.55
+9
ne vem kako je v pomurju ampak v posavju kjer je pred leti bila podtalnica res niska je v zadnjih letih spet na nivoju izpred 30 let tako da suša ni trenutni problem in je koruza in vse ostalo čist vredi,kar se pa tiče subvencij ,jih pre desetletnji ni bilo ker so bile odkupne cene pridelkov dost višje in se je izplačalo,kar v današnjih časih se za marsikaj ne more reči in so bile obljube takratnih vlad da so subvencije kot eno nadomestilo češ da se bodo cene pri proizvajalcih spustile da bo hrana cenejša pa da bo to razliko pokrivala država(vsaj tako se spomnih tistih let) s tem se je pa tudi začel uvoz poceni manj kvalitetne hrane,praktično finta veletrgovcev zaradi dobičkov pa če doma vse pocrka ,enako se dogaja v idustriji zato pa smo tam kot smo,(tuje je več vredno kot domače)
nevica
12. 12. 2015 12.23
+5
sladki krompir, ananas, banane, agrumi....
hotchilipoper
12. 12. 2015 12.14
+23
Kmet na deželi se bo zmeraj znašel,bolj je problem s kmeti v mestih
mafija leva drogeraška
12. 12. 2015 11.46
-18
povprečen slovenski kmet se ničemur ne bo prilagajal, ker je enostavno prepameten za kaj takega. stopiti bi morali na avstrijska tla, da spoznajo, kako izgleda pravi kmet, ki ima od svojih pridelkov tudi neko računico. ampak tam so kmetje šolani, nimajo narejene le polovice osemletke, kot večina pri nas.
cestar_mirfet
12. 12. 2015 12.39
+9
korintos23
12. 12. 2015 12.45
+7
zurc
12. 12. 2015 13.45
+2
naši vozijo odslužene nemške in avstrijske traktorje ,ki so pa še vedno letnik nad 2000 ,za njih amortiziran za nas pa še dober(kljub temu še vedno dobr zgleda)
kapljač1
12. 12. 2015 11.41
+10
Kateri slovenski kmeti sedaj? Tisti ki zemljo obdelujejo ali tisti ostali?
RdecaZvezda
13. 12. 2015 09.18
država jim je sfinancirala nakupe težkih traktorjev,kateri zdaj ne delajo na poljih,ampak služijo za plačane prevoze,zdajšji kmetje pač najrajši orjejo sneg,ker je za malo dela fajn plačilo
birdslo
12. 12. 2015 11.36
+18
Še ena reklama za GSO.Kmetje se bodo že sami prilagodili,če jih ne boste z nesmiselnimi zakoni omejevali.
bu?e24 1
12. 12. 2015 11.41
+6
spacepan
12. 12. 2015 13.43
-3
ne zakoni, z subvenicjami, zakaj bi iskal resitev in se prilagajal ce izpad pridelka pokrije drzava - v kateri drugi branzi pa se to vidis?
VolkBrenin
12. 12. 2015 11.26
+14
Cilj konference v Parizu pa je ....sesanje raje ...
VolkBrenin
12. 12. 2015 11.21
+20
Priprava terena s strani monsanta. ...čisto zavajanje ....prekleta banda lažnjiva. ..
Ramzess
12. 12. 2015 11.25
+4
Več ali manj, v vsakem primeru je zraven.
selector
12. 12. 2015 11.12
+14
naj korporacije, ki ozračje ogrevajo plačajo izpad dohodkov kmetom!!!
mafija leva drogeraška
12. 12. 2015 11.42
+2
flojdi
12. 12. 2015 16.09
.vsak fenček, kllimica, ali avtoček...GREJE
AlternativeFacts
12. 12. 2015 11.00
-2
Ni problema, slovenski kmet se bo hitro prilagodil....Politika bo malo zvišala višino subvencij, dodala še kakšno davčno olajšavo, zraven še navrgla kakšen nepovraten denar, jih izvzela iz raznoraznih zakonov itd pa bo naš delavni kmet preživel. .. Kolikšna je danes stopnja naše samooskrba?
VolkBrenin
12. 12. 2015 11.23
+4
emilzapata
12. 12. 2015 13.19
+3
vedva vseveda, ali vesta koliko trgovin s kmetijskim repromaterialom solidno živi v Sloveniji, zanemariti pa ne smemo tudi dejstvo, da je ves ta material do 50% dražji kot v sosednji Italiji. Tudi zaradi tega dejstva nismo kunkurenčni tujini.
flojdi
12. 12. 2015 16.07
marker1
12. 12. 2015 10.53
+9
Včasih so kmetje točno vedeli katero kulturo na katero njivo sejati. Kjer je bila suha in peščena podlaga je bil samo travnik, kjer pa je bila bolj vlažna ilovnata zemlja, pa so imeli njive. Danes kmetje preorjejo vse, sušna območja tik do poti, da je čim večja subvencija. Če pa ne bo nič zraslo, bo pa prošnja za sušno pomoč. Namakalni sistemi so bili v preteklosti že urejeni, pa so se zarasli, ker je bilo dovolj dežja. Največjo težavo s sušo ima Prekmurje.
VolkBrenin
12. 12. 2015 11.23
-4

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.