Slovenija

Tudi slovenski opazovalci v Bruslju

Bruselj, 05. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Z delom v političnih skupinah Evropskega parlamenta se je danes v praksi začela opazovalna funkcija 162 poslancev iz desetih prihodnjih članic Evropske unije, ki so 16. aprila letos z EU podpisale pristopno pogodbo. Med njimi je tudi sedem članov slovenskega parlamenta.

Evropski parlament
Evropski parlament FOTO: Reuters

Prvi delovni dan v evropskem parlamentu je bil namenjen srečanju s političnimi skupinami, v katerih bodo poslanci zaenkrat sodelovali le kot opazovalci, v same parlamentarne razprave pa se še ne bodo mogli vključiti. Tudi glasovali bodo lahko šele s polnopravnim članstvom Slovenije v EU po 1. maju prihodnje leto.

Glavna naloga opazovalcev bo predstavitev v političnih skupinah parlamenta, prav tako se bodo morali odločiti, v delo katerih delovnih teles se bodo vključili.

Slovenska sedmerica je bila, tako kot poslanci iz ostalih devetih prihodnjih članic, imenovana v državnem zboru; junija 2004 pa jih bodo zamenjali prvi slovenski voljeni predstavniki.

Plenarnega zasedanja pa se bo 162 opazovalcev, med katerimi bo tudi sedem slovenskih poslancev, prvič udeležilo od 12. do 15. maja v Strasbourgu.

Sodelovanje v Evropskem parlamentu

Od 162 opazovalcev iz vseh desetih prihodnjih članic jih največ, 69 (42 odstotkov), sodeluje v sklopu politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), z 232 člani v sicer danes 626-članskem parlamentu najmočnejše stranke v Evropskem parlamentu. V sklopu te bodo delovali trije od sedmih slovenskih poslancev-opazovalcev in sicer Janez Podobnik (SLS), Miha Brejc (SDS) in Alojz Peterle (NSi). Feri Horvat (ZLSD) bo deloval v sklopu evropskih socialistov (PES), ki so v Evropskem parlamentu s 175 poslanci po moči drugi, od novincev pa bo v tej skupini sodelovalo skupaj 58 oz. 36 odstotkov od vseh opazovalcev.

Najštevilčnejšo zasedbo v slovenski opazovalski ekipi ima najmočnejša vladna stranka LDS, ki v Bruselj pošilja tri poslance: Romana Jakiča, Ljuba Germiča in Jelka Kacina. Ti se bodo pri svojem delovanju v Evropskem parlamentu pridružili evropskim liberalcem (ELDR), ki so s 53 sedeži v evroparlamentu po moči tretji. V sklopu ELDR bo skupaj delovalo 13 oziroma osem odstotkov opazovalcev, ki, všteto s Slovenijo, prihajajo iz šestih prihodnjih članic. Z novo postavitvijo EPP ostaja najmočnejša stranka v parlamentu - skupaj bo imela več poslancev kot PES in ELDR skupaj.

Parlament ima skupaj z opazovalci 788 članov

Evropski parlament je edina evropska institucija z neposredno izvoljenimi člani. Prve volitve - prej so skupščino sestavljali imenovani poslanci - so bile izvedene leta 1979. 162 opazovalcev iz prihodnjih članic je bilo v evropske poslanske vrste imenovanih, a kot imenovani člani bodo svoje volilce v parlamentu predstavljali le začasno - do junija 2004. Takrat bodo na prihodnjih volitvah v Evropski parlament tudi državljani prihodnjih članic - te bodo v EU predvidoma vstopile 1. maja 2004 - svoje predstavnike izvolili.

Skupaj s 162 opazovalci ima sedanj sicer 626-članski parlament 788 članov. A tudi ta številka je začasna. Nespremenjeno bo po prihodnjih evropskih volitvah ostalo število 162 - toliko poslancev bodo na prihodnjih volitvah skladno s Pogodbo iz Nice izvolili v desetih novinkah. Na prihodnjih volitvah pa se bo spremenilo število poslancev iz sedanjih članic, saj Pogodba iz Nice število evropskih poslanskih mest omejuje na 732.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3