Za večjo učinkovitost sodnikov bi bilo treba izboljšati delovne pogoje, ki naj bi bili po njihovem mnenju slabi. Prepričani so tudi, da vse druge članice EU nudijo boljše poboje za delo svojih sodnikov.
Nekvalitetna storilnost sodnikov
"Slovenski sodniki so znova povečali svojo storilnost, vendar to ne bo mogoče v nedogled, saj se bo kmalu poznalo na kakovosti sojenja," je danes povedal predsednik Slovenskega sodniškega društva in predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar. "Zadev je vse več, čeprav bi bilo treba vse več uporabljati tudi druge možnosti reševanja sporov, to je mediacije." Prav tako so sodniški pomočniki, ki naj bi po zakonu razbremenili delo sodnikov, ostali le "mrtva črka na papirju".
Priložnost za izboljšanje plač
Predstavniki sodniškega društva so opozorili tudi na domnevno nizke sodniške plače in pomanjkljivo izobraženost sodnikov. Plače sodnikov-začetnikov na okrajnih sodiščih so okrog 270 tisoč tolarjev, medtem ko je plača vrhovnega sodnika s 40 leti delovne dobe okrog 540 tisoč tolarjev neto.
"Plače sodnikov niso bile nikoli izenačene s poslanskimi," je povedala višja sodnica Biserka Kogej Dmitrovič. "Ne morejo pa biti primerljive niti s plačami zdravnikov." Dmitrovičeva je sicer prepričana, da je plačna reforma, ki jo pripravlja vlada "priložnost za izboljšanje plač".
Zalar, ki je vodil društvo sodnikov zadnji dve leti, naj bi v kratkem prepustil predsedniško mesto nekomu drugemu. Edina kandidatka za predsedniško mesto je zdajšnja podpredsednica društva Janja Roblek s kranjskega okrožnega sodišča.
