Slovenija

Tudi užitne gobe so lahko strupene, če jih uživamo prepogosto

Kranj, 24. 09. 2022 11.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
14

Nastopila je jesen in z njo radosti, ki jih prinaša ta letni čas. Po družbenih omrežjih krožijo slike, na katerih ljudje ponosno razkazujejo, koliko gob so te dni nabrali. Vtis je, da je to sezono gob v izobilju. Poznavalec gob Bojan Arzenšek je potrdil, da je več jesenskih gobanov v višje ležečih predelih, v nižinah je bilo do zdaj slabše. A pred vrati je vsaj še en mesec sezone. Ker se tudi v užitnih gobah kopičijo težke kovine ali tvorijo nestabilni strupi, se tudi z njimi lahko zastrupimo, zato jih ne uživajmo prepogosto, je svetoval Arzenšek. Preveč gob se ne splača niti zato, ker nas bo, če jih bomo nabrali več kot dva kilograma in nas bo dobil inšpektor, doletela kazen od 200 do 300 evrov.

Tudi specialist za gobe iz Gobarskega društva Kranj Bojan Arzenšek je opazil bahavost ljudi na družbenih omrežjih, ki ne skrivajo obilnega izkupička, nabranega v gozdu. Vendar je realno stanje  v gozdu malce drugačno, nam je pojasnil: "Če si prvi na terenu ali je teren bolj skrit, se da nabrati ogromne količine gob. Tudi na določenih mestih rastejo kot nore in se populacija gob v dveh, treh dneh obnovi, tako da ni problema napolniti košaro ali dve. A to se dogaja vsako leto. Zdaj je to bolj vidno zaradi družbenih omrežij, včasih pa si se pohvalil zgolj v krogu svoje vasi."

Bojan Arzenšek: V Sloveniji raste vsaj 100 vrst, ki so res dobre, uradno pa je od več kot 3000 vrst užitnih okoli 1000 vrst gob.
Bojan Arzenšek: V Sloveniji raste vsaj 100 vrst, ki so res dobre, uradno pa je od več kot 3000 vrst užitnih okoli 1000 vrst gob. FOTO: Shutterstock

Vsekakor pa je v letošnjem letu več jesenskih gobanov (boletus edulis) na višje ležečih predelih – nad 1000 metrov nadmorske višine. "So pa bili pogosti celo na 1500 metrov nadmorske višine. V nižinah je bilo do zdaj slabše, vendar imamo še vsaj en mesec sezone pred vrati in se stanje spreminja iz dneva v dan," je napovedal Arzenšek.

'Vroče oziroma toplo vreme v višjih legah je pripomoglo, da je bila razrast podgobja obilna'

Zanimalo nas je, kako to, da je toliko gob, ko pa je letos narava skoparila s padavinami in smo bili priča izrazito sušnemu obdobju? Arzenšek je razložil, da je za razrast podgobja odločilno vreme v aprilu in maju, ki vremensko nista bila pretirano slaba: "Ključno je bilo, da nismo imeli močne podhladitve. Seveda pa količina padavin v jesenskem času vpliva na številčnost gob. Vroče oziroma toplo vreme v višjih legah je pripomoglo, da je bila razrast podgobja obilna, pa tudi na teh legah se ni tako močno poznala suša. Ključna je tudi temperatura zemlje in čim višja je, boljše je (ob zadostni vlagi in do temperature okoli 25 stopinj Celzija). Prav to se je zgodilo letos v višje ležečih predelih."

Jesenski goban, jurček
Jesenski goban, jurček FOTO: Bojan Arzenšek

Katere gobe v tem obdobju predvsem razveseljujejo gobarje? Odgovor seveda ni veliko odkritje tople vode. Vsi prisegajo predvsem na jurčke (jesenski, poletni, borov in črni goban), se je nasmejal Arzenšek: "Druge gobe jih bolj malo zanimajo. Tu in tam se dobijo orjaški dežniki (macrolepiota procera), pa borovi glivci. Lisičke so obilno rasle v juliju, a jih je mogoče še vedno najti."

'V Sloveniji raste vsaj 100 vrst, ki so res dobre, s strupenimi pa je tako, da je vse odvisno od količine zaužitega strupa ali gobe'

Nekateri stopijo korak dlje od jurčkov in lisičk ter opevajo tudi polstenke, dede, turke, golobice, sirovke, lupljivke, kolobarnice in mušnice. "Skratka, v Sloveniji raste vsaj 100 vrst, ki so res dobre, uradno pa je od več kot 3000 vrst užitnih okoli 1000 vrst," je izpostavil naš sogovornik in dodal, da bo za izkušene gobarje sezona še dolga – tja do zmrzali – za običajne pa se bo zaključila kmalu po 15. oktobru.

Kako pa je s strupenimi gobami? Mnogi poznajo zgolj rdečo, zeleno in druge mušnice, a gob, ki povzročajo zdravstvene nevšečnosti ali celo smrt, je več.

Rdeča mušnica je strupena vrsta, vendar ne sodi v skupino smrtno nevarnih gob.
Rdeča mušnica je strupena vrsta, vendar ne sodi v skupino smrtno nevarnih gob. FOTO: Bojan Arzenšek

Rdeča mušnica (amanita muscaria) je strupena vrsta, vendar ne sodi v skupino smrtno nevarnih gob, kamor pa se uvršča zelena mušnica. Poleg nje so smrtno strupene tudi koničasta mušnica, poljska koprenka, najlepša koprenka, obrobljena kučmica, navadna podvihanka in še 15 drugih redkejših vrst, je izpostavil Arzenšek. "S strupi je tako, da je vse odvisno od količine zaužitega strupa ali gobe. Tako so se leta 1999 z do tedaj užitno zelenkasto kolobarnico zastrupili v Franciji, ker je bilo uživanja te vrste v mesecu dni enostavno preveč. Strup se je kopičil in prišlo je do treh smrtnih primerov. Zato je prav, da gob ne uživamo prepogosto, saj se tudi v užitnih gobah kopičijo težke kovine ali tvorijo nestabilni strupi," je svetoval.

Na fotografiji je užitna knežja mušnica ali karželj. Ker na prvi pogled spomni na strupeno rdečo mušnico, ju lahko zamenjamo.
Na fotografiji je užitna knežja mušnica ali karželj. Ker na prvi pogled spomni na strupeno rdečo mušnico, ju lahko zamenjamo. FOTO: Shutterstock

Zanimalo nas je, ali obstajajo užitne gobe, ki so podobne denimo rdeči in zeleni mušnici ter jih zato lahko zamenjamo? Rdeča mušnica ima dvojnika v cenjeni užitni gobi karžlju (knežja mušnica, amanita caesarea), zelena mušnica pa v zelenih golobicah. Če gobe dobro poznaš, je sicer zamenjava po besedah Arzenška nemogoča. Če si površen in prehiter, pa lahko hitro pride do napake. "Gobji strupi delujejo različno hitro in na različne organe. Manj nevarne gobe nas na zastrupitev opozorijo že po uri ali dveh, zelena mušnica po dnevu ali dveh, poljska koprenka pa celo po dveh tednih. Dalj časa je strup v telesu, slabše je. Običajni znaki so slabost in siljenje k bruhanju. Pri težjih zastrupitvah pa tudi rumenica (odpovedovanje jeter)," je pojasnil Arzenšek in dodal, da več o tej tematiki razlagajo avtorji gobarskih priročnikov, ki jih je v Sloveniji kar nekaj.

Smrtno strupena zelena mušnica (na fotorafiji) je zamenljiva z užitno zeleno golobico.
Smrtno strupena zelena mušnica (na fotorafiji) je zamenljiva z užitno zeleno golobico. FOTO: Kanal A

Prav zato, ker lahko gobe lahko zamenjamo, moramo nabirati le tiste, ki jih poznamo. Da bi gobarili zgolj s pomočjo priročnikov in knjig, običajno na začetku ni dovolj. Res pa je, da brez tovrstne literature ne bi mogli napredovati, je izpostavil sogovornik: "Zavedati se morate, da v njih ni vseh gob, ki rastejo v bližnjem gozdu. Tu si običajno pomagamo s tujo literaturo. Pred tednom ali dvema so na travnikih pognali kukmaki in bližnji sorodniki kukmakovci. Oboji so sicer užitni, a so rožnolistni kukmakovci (leucoagaricus leucothites) zares slabi – lahko bi napisal slabši od trave. In tu se je delala neusodna zamenjava že pred desetletji, kjer smo ravno pri nas dokazali neškodljivost kukmakovcev (testiranje v živo z mišljenjem, da jemo užitne kukmake)."

Zelena golobica
Zelena golobica FOTO: Shutterstock

Najboljše gobarsko znanje se običajno prenaša iz roda v rod, so pa tudi gobarska društva in razstave gob pravi naslov za pridobivanje znanja o teh gozdnih dobrotah. "Vsekakor svetujem, če se ne nameravate posvetiti gobam v večjem obsegu, ostanite pri jurčkih. Tisti s pedigrejem še pri lisičkah, dežnikih, turkih, bisernicah in golobicah. Pa bo dovolj," je priporočal Arzenšek.

Na fotografiji je rožnolistni kukmakovec, sorodnik kukmakov. Obe vrsti sta sicer užitni, vendar je kukmakovec zares slab, je ocenil Bojan Arzenšek.
Na fotografiji je rožnolistni kukmakovec, sorodnik kukmakov. Obe vrsti sta sicer užitni, vendar je kukmakovec zares slab, je ocenil Bojan Arzenšek. FOTO: Bojan Arzenšek

Ljudje v gozdu prevračajo gobe, ker jih zamenjujejo z jurčki

Za nabiranje gob veljajo predpisi in omejitve. Posamezni obiskovalec gozda lahko kot rekreativni nabiralec za lastne potrebe nabere dnevno največ dva kilograma gob. Prekomerno nabiranje namreč škoduje tako gozdnim rastlinam in glivam kot tudi celotnemu gozdnemu ekosistemu, na kar je v sredo spomnilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), o čemer smo poročali.

Bojan Arzenšek veliko hodi po gozdu, zato so mu napake – koliko in kako ljudje nabirajo gobe – vse prej kot tuje. Teh napak je precej, je poudaril. Poznavalci so najbolj občutljivi na prevračanje gob, kar ljudje storijo, ker jih zamenjujejo z jurčki. "Na primer, rjavoklobučna kocasta kolobarnica (tricholoma vacinum) je pogosta tarča neizkušenih gobarjev. Ob tej temi moram navesti, da je gobe potrebno prenašati v zračni trdni embalaži – košari. Plastične vrečke ne sodijo v gozd, tu pa tam se kakšna potem pojavi kot smet. Se pa organizirani gobarji pogosto odpravimo v gozd z dodatno vrečko, ki služi pobiranju smeti, predvsem pločevink, ki jih je ob poteh več. Sam imam občutek, da za to niso krivi gobarji, ampak drugi obiskovalci gozda ali poti, ki tako mečejo slabo luč na vse. Pa pustimo okoljsko problematiko. Gobarjenje naj bo rekreacija, kjer je glavni rek 'Hodi počasi'. Le s tem lahko opazimo določene vrste, ki se drugače skrivajo. Proti skrivanju nam pomaga tudi gobarska palica, da nežneje pobrskamo po rastju," je svetoval.

Nabirajte zgolj tiste gobe, ki jih poznate.
Nabirajte zgolj tiste gobe, ki jih poznate. FOTO: Shutterstock

Od 200 do 400 evrov za prekrškarje

Globo od 200 evrov do 400 evrov za preveč vnete nabiralce – tiste posameznike, ki iz gozda odnesejo več kot dva kilograma gob, pa tudi gozdnih sadežev oz. plodov in mahov – določa Zakon o gozdovih, so nam pojasnili predstavniki MKGP.

Ali nabiralci gozdnih dobrin spoštujejo dovoljene količine, lahko poleg gozdarskih inšpektorjev preverjajo tudi inšpektorji za varstvo okolja in nadzorne službe za varstvo parkov. "Ob intenzivni rasti gob gredo gozdarski inšpektorji v gozd in nadzirajo gobarje na katere naletijo ob terenskem obhodu," so razložili na MKGP.

Gozdarski inšpektorji so letos že pričeli z nadzorom, in sicer v septembru. Osredotočili so se na področja, kjer so gobe začele intenzivno rasti. "Do zdaj kršitve niso bile ugotovljene," so sporočili z ministrstva.

Gobe so tudi pravi okras gozda, na fotografiji je oranžna latvica.
Gobe so tudi pravi okras gozda, na fotografiji je oranžna latvica. FOTO: Bojan Arzenšek

Bojan Arzenšek pa je za konec spomnil, da so gobe tudi okras gozda, zato uživajmo ob pogledu nanje. "To lahko vidite pri živo pisanih oranžnih latvicah (aleuria aurantia), pa tudi pogostih in užitnih macesnovih lupljivkah (suillus grevillei) in verjetno enih najlepših, a strupenih rdečih mušnicah."

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

primorec2
24. 09. 2022 16.11
-2
Glede pogostosti uživanja velja tudi za testenine...itn
schrodingerScat
24. 09. 2022 15.24
-1
V Ljubljani jih je nekaj na plac, pa se to ne v nedeljo. Tudi te, ki se najdejo, so povecini iz Romunije.
Alex33
24. 09. 2022 13.15
+3
Prenehajte že s tem koliko gob lahko posameznik nese iz gozda...2 dni že pišete o tem...poglejte raje kako je onesnažen gozd z razno raznimi stvarmi, ki jih ljudje mečejo po gozdovih,namesto v kontejner. Tega pa ne vidite.
fljfo
24. 09. 2022 13.07
+2
Nekaj jurčkov se najde, a vsekakor ni nek boom
mikpiki191
24. 09. 2022 12.33
+4
prva slika polna košara ,imaš kaj za spucat pa v skrijo dati
drugnben
24. 09. 2022 12.28
+1
Vsak jih naj nabira po svoji zemlji in najbolj bo tiste poznal. Naj jih gredo v Italijo in Avstrijo nabirat pa bodo videli ko jih dobi lastnik ali inšpekcija.
medo90
24. 09. 2022 12.22
+10
gob ni povsod,...... kočevska po večini nič torej ne pišite neumnosti. Kar se pa tiče požrešnosti vas pa sprašujem kako lahko eni odkupijo tudi po eno tono na dan, gobar lahko nabere pa 2kg max,.....
Cene Novak
24. 09. 2022 12.17
+3
Lani in letos sta leta z slabo beroprihodnja leta se bo stanje izboljševalo tja do nekega sedmega leta potem pa zopet najmanj dv leti slabo! Tak so pač cikli gob!
brabusednet
24. 09. 2022 12.14
+6
To sedaj objavljate,ko so gobe že nehale rasti.Ko so rasle pa narod polne prtljažnike gob vozili iz gozdov,inšpektorji pa spali.Mogoče bodo sedaj se zbudili ob tem prispevku.En blokar se je pri nas hvalu,da je nabral letos 200 kg gob.Prodaja jih po gostilnah in ljudem.Taki bodo izropali gozdove do konca.Ko ne bo več gob bo pa mir.
whattheuck
24. 09. 2022 12.13
-3
To mi je jasno, ena stara ženska se je na veliko nažrla z gobami, zaradi tega je padla v nezavest in si polomila kosti.
whattheuck
24. 09. 2022 15.40
+0
Zakaj ste mi dali minuse? Poznam to žensko in napisal sem resnico.
aylar
24. 09. 2022 11.54
+3
V brkinih jih ni, sem bila ze 7x v gozdu in niti enega jurcka.
Potouceni kramoh
24. 09. 2022 11.56
+3
AlternativeFacts
24. 09. 2022 11.38
+7
Strupenih gob ni, vse so užitne..vsaj enkrat.... :))