Katere nevarne morske vrste bivajo v Jadranskem morju?

Čeprav velja Jadransko moje za enega bolj varnih na svetu, lahko tudi v njem najdemo nekaj nevarnih morskih organizmov, ki pa jih na srečo ni veliko. Najbolj strupena riba Jadrana je morski zmaj oziroma morski pajek. Prepoznamo ga po bočno sploščenem telesu, veliki glavi z velikimi, navzgor obrnjenimi očmi ter velikimi, navzgor obrnjenimi usti. Hrbet in glava sta zelenorumene do temno zelenorjave barve, boke ima svetlejše s pokončnimi rumenkastimi, rumenkastomodrimi ali bodrikasto rjavimi pokončnimi progami. Prvo hrbtno plavut ima temno in nosi strupene trne, zadnja in analne plavuti pa imajo po dolžini rumeno progo. Repno plavut ima zaobljeno. Morski zmaji imajo na škržnih poklopcih tudi bočna trna, ki vsebujeta strup.

Morski zmaj zraste v dolžino do 53 centimetrov, tehta pa lahko skoraj dva kilograma. Morski zmaji se skrivajo v pesku, iz katerega molijo le oči in nevarni trni, zaradi drstitve pa v poletnih mesecih pride skoraj do obale.

Strup morskega zmaja preide ob penetraciji s kože preko kanalov v kri žrtve, poškodovana oseba pa občuti hude bolečine, ki jim včasih sledi tudi bruhanje, v izjemno redkih primerih pa mišična paraliza in smrt. Strup morskih zmajev je termolabilen, zato je najbolje, da poškodovani del telesa namočite v toplo vodo za vsaj pol ure. Poznamo štiri vrste morskih zmajev. Beli, ki je najbolj razširjen in najštevilčnejši v Jadranu. Poleg njega v Jadranskem morju najdemo še rumenega zmaja, črnega zmaja in zmaja z imenom mrkulj. Najbolj strupen je rumen morski zmaj, ki je v Jadranu zelo redek. Morski zmaj sicer ni gospodarsko pomembna riba, je pa zanimiva za športni ribolov, saj se za svojo velikost dobro upira. Prav tako velja za okusno ribo, ki se jo največkrat pripravlja ocvrto, kuhano ali pečeno.

V Jadranu najdemo še druge organizme, ki pa niso tako nevarni. Gre za morske ježke, meduze, rdeče bodike, skate in hobotnice ter morske vetrnice. Čeprav imajo vse strup, ki povzroči precej veliko bolečino, ponavadi pri ljudeh, ki niso alergični na te vrste pikov oziroma ožigov, ne puščajo trajnih posledic.

Najmanj strupa imajo morski ježki. Te lahko srečamo tudi ob obali, njihov nabod pa je sila neprijeten, saj lahko bodice ostanejo v telesu dalj časa. Klobučnjaške meduze so sezonsko številne tudi v obalnih vodah Jadranskega morja. Gre za ožigalkarje brez trdnega ogrodja, ki vsebujejo več kot 90 odstotkov vode. Iz klobuka izrašča osem lovk, na katerih so posebne celice z ožigalkami. Kot pojasnjuje biologinja Metka Kovačič, imajo meduze za ljudi zelo neprijetne značilnosti, saj so ožganine zelo boleče, pri nekaterih vrstah pa celo smrtno nevarne. "Na srečo med klobučnjaškimi meduzami, ki živijo v Jadranskem morju, tako nevarnih ni, vseeno pa nekatere lahko neprijetno ožgejo. Bolečina mine po nekaj urah, srbenje pa je prisotno še nekaj dni po dogodku. Sledi ožiga so kot temno ali svetlo pigmentirane lise vidne še dolgo časa," pojasnjuje.

V Jadranskem morju najdemo še rdečo bodiko oziroma veliko škarpeno. Zanjo je značilna rdeča do rdečerjava barva kože, ki je polna raznih kožnih izrastkov in bodic, tiste na hrbtu in na škržnem poklopcu pa imajo strupene žleze, ki pri vbodu povzročajo različno močne bolečine. Rdečo bodiko redko najdemo na globinah do 20 metrov, živi pa na morskem dnu, kjer se zlije z okolico in v zasedi čaka svoj plen. Rdeča bodika je sicer zelo okusna riba, njeno meso pri kuhanju ne razpade. Moramo pa biti previdni tudi pri čiščenju same ribe, saj se tudi pri tem opravilu lahko zbodemo.

Skati so v Jadranu izredno redki, zadržujejo pa se globlje od petih metrov. Imajo pa tudi skati strupene trne. Kovačičeva pojasnjuje, da gre za zelo plahe živali, zato jih le redko srečamo. "Tako kot morski zmaji tudi te ribe živijo zakopane v morsko dno. Imajo romboidno telo in rep, na katerem so strupeni trni. Mesto poškodbe je treba sprati z vodo, odstraniti bodice in prizadeti ud potopiti v tako vročo vodo, kot jo posameznik lahko prenese. Poškodovani del namakajte v vodo vsaj 30 do 90 minut. Pomembno je, da prvo pomoč nudimo takoj, saj lahko drugače vbod postane zelo boleč. Tudi zdravniška pomoč ima pomembno vlogo, saj zdravnik presodi, ali so potrebni antibiotiki, injekcija proti tetanusu, temeljito očiščenje ali celo šivanje rane," dodaja.

Hobotnice so zelo boječe, skrite v priobalnem pasu v kakšnih luknjah in gredo na lov ob mraku, ugriznejo pa z usti, zato jih je treba pravilno prijeti. Morske vetrnice  so v morju vidne že na daleč. Imajo dobre razvite organe za ožiganje in pikanje, ki zlahka predrejo kožo. Ti organi so nameščeni na tipalkah in lovkah. "Ob dotiku tisoče drobnih žel na lovkah ožgejo kožo. Resnost poškodbe je odvisna od vrste živali. Posledica ožiga je droben privzdignjen izpuščaj, okolica ožiga pa je včasih pordela. Pojavi se bolečina, ki je lahko huda in jo praviloma spremlja srbenje," pojasnjuje Kovačičeva in dodaja, da se izpuščaj lahko spremeni v mehurje, ki se napolnijo z gnojem in nato počijo. "Drugi simptomi so še šibkost, slabost, glavobol, bolečine v mišicah in krči, izcedek iz oči in nosu, močno znojenje, spremembe hitrosti utripa in tudi bolečina v prsnem košu, ki je močnejša med dihanjem." V Jadranu najdemo voščene morske vetrnice, ki so zelo pogoste v plitvih vodah.

Kako ukrepati, če stopite na morskega ježka ali vas opeče meduza, pa si lahko preberete tukaj.