Svoje stališče do vstopa Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato je na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavila stranka Nova Slovenija (NSi). Po prepričanju Nove Slovenije sta vstop v EU in zvezo Nato prioriteti, ob tem pa opozarjajo, da je bilo v minulih letih premalo govora o koristih vstopa v Nato. To pa so bile, kot je povedal tajnik poslanske skupine NSi Ivan Kukar, ugodne razmere za lahkotne, plehke argumente proti tej zvezi.
Tudi SLS+SKD je pripravila tiskovno konferenco. Osrednji temi tokratnega klepeta ob kavi sta se nanašali na denacionalizacijo in vključevanje v evro-atlantske povezave. Predsednik SLS+SKD Franc But je v zvezi z vprašanjem denacionalizacije opozoril, da gre pri njenem izpolnjevanju za enega ključnih političnih kriterijev, ki je izhodišče "za kakršnokoli slovensko željo po članstvu v katerikoli mednarodni organizaciji". V stranki vztrajajo pri hitrem in pospešenem izvajanju denacionalizacije, kar je edini način, s katerim bo država čimprej končala svoje obveznosti za nazaj. Njihovo neizpolnjevanje namreč bremeni gospodarski razvoj, investicije ter dela državo manj verodostojno in kredibilno, meni But.
V zvezi z denacionalizacijo je prvak stranke poudaril, da je to eno od ključnih vprašanj, ki državo, ki se je odločila stopiti na pot demokracije, opredeljuje kot demokratično. Glede tožbe državnega pravobranilstva zoper odločbo kmetijskega ministrstva o vrnitvi pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji v naravi But meni, da v njej ne gre za neke nove elemente. Sicer pa bo ministrstvo uradno stališče do petih vloženih tožb na upravno sodišče predstavilo na eni prihodnjih novinarskih konferenc. Glede razmišljanj, da bi vse cerkvene denacionalizacijske zahtevke reševali v svežnju, But ocenjuje, da je sicer reševanje zahtevkov v svežnju mogoče, če se s tem strinjata obe strani, vendar pa ni mogoče paketno obravnavati RKC kot takšne, saj cerkve v slovenskem prostoru ne predstavlja zgolj ljubljanska nadškofija. V Sloveniji sta namreč še dve škofiji, kakor tudi številni redovi in župnišča, ki so vložili vsak svoje denacionalizacijske zahtevke.
V zvezi s članstvom Slovenije v EU in zvezi NATO pa je poudaril, da gre za mednarodne prioritete države ter zelo jasni in ključni zunanjepolitični prioriteti stranke. Vse ostalo "ni skladno s programom stranke in ni skladno s političnim programom koalicije niti slovenske države," je dejal But. V stranki kot demokratično obliko odločanja podpirajo tako izvedbo referenduma pred vstopom v EU kot tudi referendum v primeru vključevanja v zvezo NATO. Po besedah Andreja Umeka, ki je spregovoril o pomembnosti slovenskega članstva v EU in zvezi NATO, je vključevanje Slovenije v EU in NATO v interesu nacije, to korist pa je možno tudi ekonomsko oceniti. Nedvomno je, da bo Slovenija kljub vsem pričakovanim obveznostim imela od vključevanje v EU precejšnjo gmotno korist, je še dejal. Ob tem pa bi morala biti ta korist pravično razdeljena med vse interesne in socialne skupine. Prav tako bi po njegovem članstvo v zvezi NATO pomenilo večjo varnost, boljši gospodarski rating države, večjo varnost v smislu investicij ter tudi priložnost za slovensko industrijo.
