Zaradi stavke mogoče kolone na meji s Hrvaško

Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević je dejal, da stavka, ki jo je javni sektor sklical za ponedeljek, ni usmerjena proti slovenskim državljanom, temveč proti slovenski vladi. Izpeljana bo tako, da bo v čim manjši meri prizadela državljane, a temu, da bi bili državljani za kakšno stvar prikrajšani, se ne bo mogoče izogniti. "Vendar trudili se bomo, da bo tega čim manj," je povedal v oddaji 24UR OB ENIH.

V uradih bodo po njegovih besedah odprta vsa okenca, državljani bodo lahko vloge oddali, uradniki in tudi medicinsko osebje pa bodo opravljali tista najnujnejša opravila, ki so potrebna za "kolikor toliko" normalen potek dela. Na vprašanje, kako bo stavka potekala na mejnih prehodih, pa je odgovoril, da bodo stavko izpeljali zakonito, da bo nadzor poostren in da bi lahko zato nastajali na mejnem prehodu s Hrvaško tudi zastoji.

Glede na to, da bodo stavkali tudi gasilci, ki imajo na poplavljenih območjih v teh dneh veliko dela, je Miščević prepričan, da bodo vsi, ki so zadolženi za varovanje življenja in premoženja, svoje delo opravljali korektno. Stavkali naj bi do izpolnitve zahtev, kdaj se bodo z vlado začeli spet pogajati, pa ne vedo, saj jim predstavniki vlade po včerajšnjih neuspešnih pogovorih na to vprašanje niso dali odgovora. "Mi smo izrazili pripravljenost, da kadar koli bodo ocenili, da je primeren čas za pogajanja, se bomo na to takoj odzvali," pravi Miščevič.

Stavka lahko povzroči škodo gospodarstvu

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sicer spoštujejo pravico sindikatov do stavke, a se v luči trenutnih gospodarskih razmer in pričakovane gospodarske škode sprašujejo, ali je ta upravičena in utemeljena. Obenem opozarjajo na resno gospodarsko škodo. Kot poudarjajo, se Slovenija kljub ugodnejšemu drugemu četrtletju še vedno sooča z izredno zahtevno in težko gospodarsko situacijo. Vse nižja konkurenčnost, upadanje gospodarske moči, naraščanje nelikvidnosti, vse večja plačilna nedisciplina, prezadolženost velikega dela gospodarstva in nizka produktivnost so po mnenju GZS jasni pokazatelji resnih gospodarskih težav, v katerih se nahaja Slovenija, njihova odprava pa bo vse deležnike po njihovi oceni zaposlovala še naslednja leta.

Na zbornici spominjajo, da zaposleni v zasebnem sektorju že dve leti nosijo posledice krize, saj se povečuje število brezposelnih, plače stagnirajo, v jesenskih mesecih pa naj bi sledil novi val stečajev in prisilnih poravnav. "Pričakovali bi, da bodo zaposleni v javnem sektorju razumeli to situacijo in bodo vsaj delno pripravljeni deliti usodo zasebnega sektorja," pravijo na reprezentativni ustanovi slovenskega gospodarstva.

Prepričani so, da bodo posledice stavke obremenile predvsem zasebni sektor, zlasti predelovalno industrijo, ki je po njihovi oceni že tako bolj obremenjena kot konkurenca v sosednjih državah, pa tudi prevozniško dejavnost in trgovino. "Stavka bo vodila do dodatnega znižanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, povzročila velike izgube in dodatne stroške slovenskim podjetjem in jim z veliko verjetnostjo tudi dolgoročno zaprla vrata do določenih naročnikov in poslovnih partnerjev," menijo na GZS.

Take prihodnosti za Slovenijo si v GZS ne želijo, zato tako vlado kot sindikate javnega sektorja na koncu pozivajo k "strpnemu dialogu in razsodnemu delovanju v dobrobit celotne Slovenije in njenih državljanov".

Varuhinja poziva k nadaljevanju pogajanj

Ob napovedani stavki javnega sektorja varuh človekovih pravic opozarja na nujnost posodobitve zakonodaje oziroma natančnejšo opredelitev storitev, ki morajo biti opravljene v času stavke. Stavkovni ukrepi ne smejo prizadeti uporabnikov, opozarja varuh ter vlado poziva, naj nadaljuje pogajanja, prepreči gospodarsko škodo ter kršitve človekovih pravic.

V vseh področnih zakonih bi morali natančneje predpisati oziroma opredeliti storitve, ki morajo biti opravljene tudi v času stavke. Pravica do stavke namreč ne sme nesorazmerno posegati v pravice drugih ali celo onemogočati njihovega uveljavljanja, so v sporočilu za javnost zapisali pri varuhu človekovih pravic.

Stavkovni ukrepi morajo biti po njihovih navedbah uperjeni zoper tistega, ki zaposlenim krši njihove pravice, ne pa neposredno prizadeti vseh ljudi, uporabnikov javnih služb in storitev. Organizatorje stavke varuh človekovih pravic opozarja, da morajo javni uslužbenci tudi v času stavke opraviti vse naloge, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost prebivalcev ali jim pomagajo pri ublažitvi socialnih stisk. Varuh človekovih pravic bo v času stavke zagotovil tekoče opravljanje svojih nalog.

Pacientom naj ne bi povzročali škode

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je kot delujoč v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja javnih uslužbencev v Republiki Sloveniji. Člani sindikata bodo stavkali na svojem delovnem mestu. Najmanj enkrat tedensko bodo v okviru ure priprave na delo na zborih razpravljali o poteku stavke in dosežkih na pogajanjih o rešitvi stavkovnih zahtev.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so se predstavniki reprezentativnih sindikatov, ki so se za stavko odločili, dogovorili, da se bodo stavkajoči delavci med 9.00 in 9.30 zbrali pred pralnico, nato pa se vrnili na oddelke. Ves čas stavke se bodo predstavniki sindikatov sestajali z vodstvom in usklajevali potek stavke. Osnovno vodilo bo, da naj stavka poteka umirjeno, predvsem pa tako, da pacientom ne bo povzročala škode in da bodo zastoji pri delu s pacienti čim manjši, pozornost do pacientov pa največja.

Tudi 52. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti določa, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ne smejo zapustiti delovnega mesta, dokler ne dobijo nadomestitve, čeprav je njihov delovni čas potekel, če bi to pomenilo nevarnost za zdravje ljudi. V času stavke morajo zdravstveni delavci zagotavljati bolnikom medicinsko pomoč, nego in oskrbo. 46. člen Zakona o zdravniški službi pa določa, da je zdravnik v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt.

Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

Vlada sprejela sklep o delovanju Vursa

Vlada pa je sprejela Sklep o opravljanju del in nalog Vursa med stavko. Z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti je določeno, da je ne glede na stavko treba izvajati nujne ukrepe v primeru izbruha določenih bolezni živali in nujne ukrepe za zaščito živali. To pomeni izvedbo diagnostike kužnih bolezni, saj bi pojav in razširitev določenih bolezni lahko imela izjemno hude posledice za zdravje ljudi oziroma živali (na primer v primeru aviarne influence, slinavke in parkljevke ter klasične prašičje kuge).

Opravljati bodo morali tudi predpisane ukrepe za zaščito zdravja ljudi ob pojavu zlasti tistih zoonoz, ki so neozdravljive in se lahko končajo s smrtjo ljudi, kot je na primer steklina. V času stavke je treba izvajati tudi nujne ukrepe za zaščito živali pred mučenjem, kar zajema obravnavo zadev, kjer prihaja do suma mučenja živali, ki je kaznivo dejanje. Vurs je dolžan zagotavljati stalno prisotnost uradnih veterinarjev pred zakolom živali, med njim in po njem v odobrenih obratih za klanje. Enak nadzor je določen tudi v obratih za obdelavo divjadi.

Veterinarji bodo morali v živilskih obratih skrbeti za zagotavljanje varne hrane, torej skrbi za varstvo potrošnikov. Če torej uradni veterinarji ne izvajajo uradnega nadzora v določenih živilskih obratih, je delo v teh podjetjih zaustavljeno, zaradi česar lahko nastane zelo velika materialna škoda.

Veterinarji praktiki ne bodo stavkali

Predsednik Veterinarske zbornice Viktor Štokojnik pa je v sporočilu za javnost pojasnil, da je v javnem sektorju zaposlen le del veterinarjev. Ti delajo v sklopu Veterinarske uprave, Veterinarske fakultete in NVI. Veterinarji praktiki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem živali in preventivo, so zaposleni znotraj zasebnih gospodarskih družb in niso del javnega sektorja. "Zato veterinarji praktiki v tem trenutku ne stavkamo," pojasnjuje Štokojnik. Dodaja pa, da spoštujejo pravico do stavke svojih kolegov v javnem sektorju.

Vojaki stavkati ne smejo

Vojakom je z zakonom sicer prepovedano stavkati, a iz sindikata Sindikata Ministrstva za obrambo (SMO) so sporočili, da stavki in stavkajočim kolegom dajejo popolno podporo. Kot še sporočajo, so njihove dodatne stavkovne zahteve takojšnje izplačilo preostalega nesorazmerja, takojšnjo sprostitev napredovanj, pričetek pogajanj za popravo krivic nastalih na podlagi enotnega plačnega sistema, umik novele ZSPJS in prenos obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz KAD na ZPIZ.

Tudi policisti bodo stavkali omejeno

Zaposleni v policiji se pridružujejo stavki uslužbencev javnega sektorja. Ob tem želijo poudariti, da varnost ljudi med stavko policistov ne bo ogrožena. Policisti morajo kljub stavki opravljati dela in naloge, ki so jih v času stavke dolžni opravljati. Dolžni so pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili predstojnikov opravljati naslednje naloge policije: varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom, varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah, varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole, opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih. Generalni direktor policije Janko Goršek podpira vsa prizadevanja za izboljšanje položaja policistov.

Zaposleni v državnem zboru ne bodo stavkali

Sindikat delavcev državnega zbora je sporočil, da sicer stavke ne bo izvedel, jo pa v celoti podpira. To pa zato, ker skoraj tretjina zaposlenih v državnem zboru prejema dohodke v višini zgolj minimalne plače oziroma dohodke, ki komajda presegajo minimalno plačo. "Izvršni odbor Sindikata Državnega zbora meni, da vlada z neplačilom nadomestila za čas stavke izvaja represijo nad delavci, ki bodo sicer prisotni na delovnih mestih in bodo v zmanjšanem obsegu tudi opravljali svoje delo," še dodajajo.

RTV bo poročal le o poteku stavke

Sindikati zaposlenih na RTV Slovenija pa so sporočili, da njihovi člani v času trajanja stavke dosledno ne bodo pripravljali in tudi ne objavljali notranjepolitičnih vsebin, razen poročanj o poteku stavke javnega sektorja. Obveznosti v zvezi z lokalnimi volitvami bodo odložili do konca stavke oziroma naj bi jih objavili do zaključka volilne kampanje, če bo stavka še potekala. Poročali bodo o z zakonom določenih obveznih vsebinah v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnosti države. Predvajanje in priprava programov bo potekala nemoteno po ustaljenem programskem načrtu.