Slovenija

MNZ tujce neutemeljeno zapira in odvrača od prošenj za azil

Ljubljana, 07. 08. 2020 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
367

Nova direktiva policistom, naj tujcem, ki izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito na naših policijskih postajah, do negativnega odgovora omejijo gibanje v centru za tujce, odpira nove nepravilnosti in posledično vse več vprašanj. Pridobili smo dokument, ki dokazuje, da so v Centru za tujce enega od njih več kot 20 dni zadrževali brez ustrezne pravne podlage. Eden od ciljev takšnega postopanja je tudi ta, da si tujci v tem času premislijo in odpovejo azilu ter pristanejo na vrnitev v matično državo oz. državo, iz katere so prišli.

 

V sodelovanju s kolegi z Dnevnika smo pridobili dokument, iz katerega je razvidno, da je uslužbenec MNZ iz Sektorja za mednarodno zaščito tujcu, ki je v Slovenijo vstopil 26. junija, odredil omejitev gibanja. Tri dni pozneje je tujec podal namero za mednarodno zaščito, šele 21. julija, torej kar 22 dni pozneje, pa je ministrstvo za notranje zadeve formalno sprejelo njegovo prošnjo in izdalo odločbo o nadaljnji omejitvi gibanja. Ves ta čas je bil nastanjen v Centru za tujce (CT) v Postojni, dostopa do odvetnika ni imel, zadrževali pa so ga pravzaprav brez ustrezne pravne podlage.

Tam je po podatkih Policije trenutno nastanjenih 142 tujcev, od katerih jih je 111 v postopku mednarodne zaščite.  

Center za tujce v Postojni
Center za tujce v Postojni FOTO:

Zakaj je minilo toliko časa od namere do uradne podaje prošnje?

Zgodba je sledeča: Afganistanec je bil 26. junija zaradi preprečevanja širjenja respiratorne infekcije nastanjen v kontejner. Tri dni pozneje je bil, sodeč po zapisniku, seznanjen z razlogi za nastanitev in možnostmi, ki jih ima. Ponujeno mu je bilo vračanje v okviru projekta prostovoljnega vračanja in reintegracije (AVRR), vendar je to zavrnil, prav tako je zavrnil vrnitev v matično državo. Seznanjen je bil, da je dolžan spoštovati pravila bivanja in se podrejati zakonitim ukazom uradnih oseb v CT. Pojasnjeni so mu bili razlogi za nastanitev in postopek vračanja hrvaškim varnostnim organom. Zanimalo ga je, kako dolgo traja postopek vračanja na Hrvaško, in dobil je odgovor – 14 dni. Zanimal se je za postopek za mednarodno zaščito, podane so mu bile informacije, povedano je razumel. Nato je podal namero za mednarodno zaščito, pri razgovoru je sodeloval tudi tolmač. Kljub temu da je izrazil namero za mednarodno zaščito, je uslužbenec MNZ na Sektor mejne policije podal predlog za formalno najavo hrvaškim varnostnim organom. 

Kot priročen izgovor za omejevanje gibanja tujcem se uporablja karantena, zaradi katere nimajo možnosti dostopa do pravne pomoči in pritožbe, ki jo sicer lahko vložijo v treh dneh. Eden od ciljev zadrževanja tujcev naj bi bil tudi ta, da si v tem času premislijo in odpovejo azilu ter pristanejo na vrnitev v matično državo oz. državo, iz katere so prišli.

Ker tujec ni kazal nobenih znakov okužb, so ga 20. julija namestili na oddelek med druge tujce. Takrat mu je bila, sodeč po zapisniku, vročena seznanitvena dokumentacija (obrazec, pravilnik o bivanju, izvleček zakona o tujcih in požarni red) v jeziku, ki ga razume. Razkazani so mu bili bivalni prostori, dobil je slikovna navodila za preprečevanje širjenja covida-19. Pozvali so ga tudi k strpnemu in spoštljivemu odnosu do so-tujcev in zaposlenih v CT.

Šele po mesecu dni, prav takrat, ko so prosilci s protestom opozorili na nevzdržne razmere v Postojni, je bil Afganistancu omogočen stik z odvetnikom. Iz drugega dokumenta kolegov z Dnevnika je razvidno tudi, da so mu onemogočili pisno obrazložitev njegove prošnje za mednarodno zaščito, kot razlog za to pa je bilo navedeno "preprečevanje širjenje virusne okužbe".

Ravnanje, ki sicer ni nezakonito, je pa brez ustrezne pravne podlage

Sam postopek je – s pravnega vidika – potekal korektno, pojasnjuje Dina Bulog, pravna zastopnica prosilcev za azil. Stvar, ki jo zmoti, pa je, da je od namere do uradne podaje prošnje minilo toliko časa.

Določenega roka, v kolikšnem času mora MNZ uradno sprejeti prošnjo za mednarodno zaščito, če je tujec izrazil namero zanjo, sicer ni, a če je še pred dvema letoma to trajalo le nekaj ur ali dni, se je danes to razvleklo v več kot 20 dni. Za vlagatelje namere v tem času velja Zakon o tujcih in ne Zakon o mednarodni zaščiti, kar pa ni v skladu z evropskimi direktivami na področju mednarodne zaščite. 

Vlagatelji namere bi morali v vmesnem času, torej do podaje prošnje, biti nastanjeni v azilni dom, kasneje pa se jim gibanje lahko omeji. Omejitev gibanja, ki je pravzaprav odvzem prostosti, mora biti vedno nujna in sorazmerna, torej zadnja možnost. Postopka, kakor se izvaja zdaj, zakon ni predvidel in ga zato tudi ne ureja. Tu gre torej za nekakšno sivo cono, ki se jo da izkoriščati brez večjih posledic, pravijo naši viri.

"Dosedanje dogajanje je pokazalo, da si MNZ jemlje prostor, da prosilce za azil iz zelo arbitrarnih in v veliki večini neutemeljenih razlogov drži zaprte dlje časa (v zelo slabih pogojih), medtem ko čakajo na obravnavo ... Ne gre za vzdržen sistem, saj sodišče večino omejitev gibanja odpravi. Nevzdržno pa je tudi (in predvsem) iz humanitarnih razlogov – tako zaradi nastajajočih razmer v CT kot zaradi nasilja, ki so ga zavrnjeni prosilci deležni ob vračanju preko Hrvaške v BiH," pojasnjuje Miha Blažič iz Delovne skupine za azil.

'Po novem kar vse zapirajo v center za tujce'

Kot opozarjajo, se v zadnjem času pojavljata dva trenda. "Policija na meji ignorira velik del prošenj za azil in tujce vrača na Hrvaško po sporazumu ... To je počela tudi do zdaj, novost pa je v tem, da se očitno zapleta pri hrvaških organih in hitro vračanje v 72 urah ni možno, zato se osebam odredi omejitev gibanja v CT, dokler vrnitev ni možna." Druga težava pa je, še pravi Blažič, da policija po novih navodilih vse – tudi tiste, ki so sprejeti v azilni postopek – zapira v Center za tujce. "V primeru, da so bili sprejeti v azilni postopek, se to seveda izključuje z zapiranjem in prosilci (ki za razliko od prve skupine dobijo ob razgovoru pravno varstvo) lahko to zapiranje izpodbijajo v upravnem sporu (Upravno sodišče jim pri tem načeloma ugodi, če seveda pridejo do odvetnika v treh dneh)."

Opozarjajo tudi, da policija nima zakonske podlage ne za vračanje tujcev po sporazumu s Hrvaško, ne za hitro presojo o upravičenosti prošenj na meji (to je Upravno sodišče odločilo že v dveh sodbah), ne za omejevanje gibanja prosilcev za azil v Centru za tujce, sploh pa ne za zapiranje kogarkoli brez odločbe. "V novih predlogih Ztuj in ZMZ si poskuša izboriti prav ta manevrski prostor, vendar so ti predlogi bili že v prejšnji ustavni presoji ugotovljeni za neustavne, do omejitve gibanja prosilcev pa se je na primeru Madžarske že opredelilo Evropsko sodišče v Luksemburgu."

Odločbe, ki ne upoštevajo individualnih okoliščin

Kot je znano, na Policiji očitke o spornem postopanju s tujci in prosilci za mednarodno zaščito zavračajo. Trdijo, da imajo vsi tujci možnost za podajo prošnje za mednarodno zaščito in da jih do končane rešitve postopka ne vračajo. A odločbe policije o izgonu iz države pričajo, da individualne okoliščine in prošnje za azil niso bile upoštevane, še pravijo v Delovni skupini za azil. 

Iz njih je razvidno, da policija ni mogla opraviti klasične hitre vrnitve na Hrvaško po sporazumu med državama (t. i. hitri "pushback"), zato so bile osebe sprejete v "formalen postopek vračanja". To nikakor ne pomeni, da oseba ne bo vrnjena na Hrvaško, opozarja Blažič, zgolj postopek bo malo daljši, oseba pa bo v tem času zaprta v Centru za tujce. "O spornosti uporabe sporazuma za izvajanje vračanj se je pred časom izrekel varuh človekovih pravic. Že na tej točki je neverjetno, da policija odkrito v samih odločbah navaja uporabo sporazuma za takšna vračanja – še ne dolgo nazaj so prakso zanikali in prikrivali, zdaj pa jo očitno poskušajo normalizirati."

Odločba tudi sama po sebi ne bi smela pomeniti, da oseba ne more zaprositi za azil. "Če se prične azilni postopek, se njeno bivanje nadaljuje po Zakonu o mednarodni zaščiti, izpuščena bi morala biti iz CT in premeščena v azilni dom, kar se po novem več ne izvaja. So pa zato sporne vsebinske pripombe, ki so si jih dovolili policisti v omenjenih postopkih, saj so v nasprotju z izjavami prosilcev vsem po vrsti v odločbe zapisali, da so iskalci zaposlitve, čeprav so že v prvem stiku s policijo in nato v vseh nadaljnjih razgovorih navajali, da iščejo mednarodno zaščito.

Urad Varuha človekovih pravic očitane nepravilnosti v Centru za tujce v Postojni že preverja.

S tem, ko so že policisti na meji določili, da ne gre za prosilce za azil, so lahko odredili omejitev gibanja, čeprav to zakonsko ni utemeljeno. "To je večkrat potrdilo Upravno sodišče – osebe, ki izraža namen prositi za mednarodno zaščito, ne morejo obravnavati kot osebo, za katero obstaja nevarnost pobega. S tem bi vsem prosilcem za azil v času celotnega postopka morali omejiti gibanje, kar ni dovoljeno nikjer v Evropi." 

Tudi v primeru, da bi prosilcem nato v Centru za tujce uspelo priti v postopek za azil, se takšna odločba v postopku lahko uporabi proti njim, v primeru zavrnjene prošnje pa je ta odločba ne glede na spremenjene okoliščine (tudi po enem letu) še vedno podlaga za izgon. Tudi proti tej praksi je Upravno sodišče v primeru Zouhair odločilo nasprotno, vendar se praksa še vedno izvaja. 

"Ključno pa je to, da osebe niso imele možnosti pritožbe v kratkem tridnevnem roku. Niso imele možnosti priti v stik z odvetnikom, da bi spodbijale navedeno, niti niso imele možnosti navesti razlogov za upoštevanje načela ne-vračanja v nevarne situacije (non-refoulment), vse njihove navedbe o nevarnosti tako v domovini kot na Hrvaškem in BiH pa so bile iz odločb izpuščene," še opozarjajo. 

'To je sporočilo migrantom, naj ne prihajajo sem, ker jih bodo zaprli'

Lani junija in v prvi polovici julija na upravno sodišče ni bila vložena niti ena pritožba zoper omejitev gibanja, kar pomeni, da je bilo tudi izrečenih omejitev malo. Kljub temu da so letošnji podatki o ilegalnih prehodih meje primerljivi z lanskimi, je bilo v enakem obdobju letos, v mesecu in pol, odkar policija izvaja nov azilni režim, na sodišče vloženih kar 75 pritožb. V le 22 primerih so bile odrejene omejitve gibanja na sodišču potrjene kot zakonite. Nekaj pritožb je bilo zavrženih kot prepoznih, veliki večini pa je bilo ugodeno. Omejitve gibanja so bile razveljavljene, saj niso izpolnjevale zakonskih pogojev za izrek tega ukrepa – izrečene so bile torej ljudem, ki ne bi smeli biti zaprti v center za tujce, so poročali v Mladini.

"Sodna statistika dokazuje, da je MNZ v več kot polovici primerov neuspešen," še pravi Bulogova, ki meni, da je sistem postal bolj represiven, ker država želi poslati sporočilo migrantom, da je "v Sloveniji težko dobiti azil in naj torej ne prihajajo sem, saj jih bodo zaprli".

"Z razpravami o tem, ali je dejanje legalno ali ne, pa se izpred oči izgubi samo jedro problema: da ljudje že četrto leto zapored zaradi ukrepov MNZ umirajo na naših mejah in so izpostavljeni sistematičnemu mučenju in poniževanju v sistemu množičnih deportacij ter zapiranj v taborišča," še opozarja Blažič.

MNZ: Zaradi pandemije beležimo povečano število prošenj

Ko smo jih soočili z vprašanji, so nam na Policiji priznali, da so trenutno postopki s tujci drugačni in res odstopajo od ustaljene prakse, a so zakoniti in jih bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Prosilcem so po njihovih besedah zagotovljene vse pravice. 

Na Ministrstvu za notranje zadeve pa odgovarjajo, da vse postopke za priznanje mednarodne zaščite vodijo v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti ter s standardi in pravili stroke, ki so uveljavljeni v vseh državah EU, ob upoštevanju primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije ter mednarodnih konvencijah, katerih podpisnica je Slovenija. "Vodilno načelo ministrstva na področju mednarodne zaščite je voditi hitre in učinkovite postopke mednarodne zaščite skladno z določbami Zakona o mednarodni zaščiti in zagotoviti zaščito tistim, za katere se v postopku izkaže, da to resnično potrebujejo," so sporočili.  

Postopek za priznanje mednarodne zaščite se začne z vložitvijo prošnje, pojasnjujejo. Zakon določa tudi t. i. predhodni postopek, v katerem vlagatelja namere obravnava policija, ki ugotovi njegovo istovetnost in pot, po kateri je prišel v Slovenijo, ter izpolni registracijski list. Zakon nadalje določa, da podrobnejši način izvedbe postopkov do sprejema prošnje in sprejem prošnje predpiše minister, in sicer je to predpisano s Pravilnikom o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito. 

Omenjeni pravilnik določa, da se prošnja sprejme v najkrajšem možnem času, v primeru mladoletnika brez spremstva pa se sprejem prošnje na utemeljeno pisno zahtevo njegovega zakonitega zastopnika lahko odloži za največ 48 ur od vložene zahteve. "Poudarjamo še, da je povečano število tujcev, ki čakajo na podajo prošnje za mednarodno zaščito, rezultat siceršnjega trenda povečanja števila prošenj, ki ga beležimo v zadnjih mesecih, in razmer, povezanih s pandemijo COVID-19, zaradi katerih je bilo treba prilagoditi tudi postopek sprejema prošnje," so še dodali. 

Novela zakona, ki ureja mednarodno zaščito in je trenutno v fazi usklajevanja, po njihovih besedah v nič ne posega, zato "odločno zanikamo navedbo, da naj bi ministrstvo predlagalo spremembo zakona prav v smeri, da bi policiji omogočilo avtomatično omejevanje gibanja prosilcev za mednarodno zaščito. Predmetna novela niti ne predvideva, da bi omenjene postopke izvajala policija."

KOMENTARJI (367)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

oježeš
08. 08. 2020 12.34
+23
Z dokumenti se pride na mejni prehod in zaprosi za azil. S tem ni problema, vsak prehod meje brez dokumentov pa je kršitev zakona in kot prekrškar nima pravice zahtevati za azil ampak mora odgovarjati za svoj prekršek.
Ici
08. 08. 2020 11.52
+26
Kogar moti omejitev gibanja ilegalnih migrantov, si jih naj vzame domov. Ne vem, kaj čakate. Vsak dan si jih lahko izberete več sto novih.
Messia
08. 08. 2020 12.53
+4
prašak iz tega portala jih bo vzel deset.
ni_mi_vse_eno
08. 08. 2020 11.48
+16
Če se ti pelješ čez bosno, te bodo dali za 14 dni v karanteno. Če pa tujec (ekonomski migrant), se mora pa prosto sprehajati, da mu ne bo slučajno kršena kakšna pravica.
Messia
08. 08. 2020 11.26
+15
A je ta članek Tanja naročila?
MrKrmar
08. 08. 2020 11.17
+20
Ilegalce v zapore.
Janez_53
08. 08. 2020 11.11
+34
Po mojem laičnem mnenju bi lahko bili do prošnje za azil upravičeni le tisti prosilci, ki bi se prijavili na uradnem mejnem prehodu. Vsi ostali, ki nezakonito prečkajo mejo kjerkoli se jim zljubi in ob zajetju vpijejo "azil, azil", bi morali biti brezpogojno kaznovani in vrnjeni v državo od koder so prišli. Če povem po domače: če mi nekdo potrka na vrata in prosi za pomoč, mu bom pomagal po svojih močeh. Če pa mi nekdo skrivaj prileze ponoči skozi okno, pa najbrž pomoči ne bo deležen! Mislim, da je čas, da prenehamo z namišljeno solidarnostjo do vsiljivih tujcev, ki ne spoštujejo zakonov, kulture in navad naše države.
oježeš
08. 08. 2020 12.37
+8
Problem je v tem, da se kot pri kriminalcih hitro širijo rešitve in novi prijemi, kako prinesti naokoli uradne osebe., da napišem bolj olepševalno. In ko enemu ali desetim uspe, so vsi obveščeni kako morajo delati, da ne bodo imeli problemov in bodo z lahko uveljavili svoja načela v tuji državi.
murinar
08. 08. 2020 11.02
+19
Vsa nesnaga rine v Slovenijo !
crazy but true
08. 08. 2020 10.53
+24
Ce jim ni vsec to, potem pa naj ostanejo tam kjer so pa jih bomo mi prisli obiskat kot turisti, ok?
superjezek
08. 08. 2020 10.36
+26
Okolica azila jih je že tako ogromno. Na klopcah kadijo in pijejo. Celi dan nič ne delajo in se okrog sprehajajajo in s kolesi vozijo in opazujejo okolico v skupinah. Pop tv sigurno imate veliko še prostora, da jih vzamete in hranite kako ste lahko tako kruti in neodgovorni?!!
Al83
08. 08. 2020 10.29
+17
Bravo Janša! Še štiri leta!
Al83
08. 08. 2020 10.31
+15
Messia
08. 08. 2020 11.24
+9
Important notice
08. 08. 2020 10.13
+25
Vse poslat tja, od kjer so prišli. Letalska karta za posameznika je cenejša od stroškov, ki jih ima država, da jih gosti. Drugače se mi vse bolj zdi, da država od nekje dobiva denar za oskrbovanje migrantov. Zato toliko propagande in prepustnosti mej. Vse za denar. Tudi če gre za varnost države!
Super Huey
08. 08. 2020 10.07
+15
Veleizdajalci.....kaj se greste?
Blallka
08. 08. 2020 09.48
+19
Zadeva je silno jasna. Vsak, ki pride ilegalno, vrnitev v matično domovino. Ampak umodefektni boleci so pač žal umodefektni. V bistvu imajo muslimani 1000 besed za hlapce. Vsak belec pač sodi nekam med teh 1000 besed, vsi ste pa hlapci, samo vsak mal drugačen. Če ne bi bili, se to kar se dogaja, ne bi niti v sanjah. Nikoli in nikdar.
navi54
08. 08. 2020 09.40
+33
Podpiram policijo.Pravilno ravnajo.Gospodje novinarji vi si očitno ne predstavljate kaj bi se zgodilo ,da bi se migranti prosto sprehajali kakor jim paše.Dal bi vam 10 migrantov za en mesec domov pa bi hitro spremenili mnenje.
Andrej Hictaler
08. 08. 2020 09.21
+39
Delat ali pa nazaj, saj ni nikjer vojno stanje. Za svojo državo se borit ne pa izkoriščat socialo po vsej Evropi. V Sloveniji imamo dovolj revežev, mentalno ubogih..., ali jim kdo pomaga?
Al83
08. 08. 2020 09.31
+22
Nič delat, samo nazaj nagnat. Imamo v Evropi preveč Evropejcev brez dela, ki imajo prvi pravice do delovnih mest. Poleg tega, zakaj morajo ravno delavcem vedno poceni tujci plače navzdol vleči. Če bi tujci jemali delavna mesta politikom in javnim uslužbencem, bi bile meje hitro zaprte.
Venom.
07. 08. 2020 21.11
+31
Kaj točno je neutemeljenega? Pa vi "mediji" prav zelite napetosti v druzbi da imate o cemu pisati. Zmisljujete si reci.
SEJBOBOL
07. 08. 2020 20.06
+41
Pravilno , nazaj od kjer so prišli , imamo bedo v državi na 1000 ljudi pod pragom revščine , a mormo to številko še povečat ??
xl2020
07. 08. 2020 19.52
+25
edino prav da se bodo sprehajali brez nadzora kajti jmajo dolge vemo kaj pa kratko pamet
brezveze13
07. 08. 2020 19.44
+30
ti ekonomski migranti nimajo kaj dajati prošnje za azil temveč za zaposlitev in si tako pridobiti na osnovi morebitne zaposlitve delovno vizo. treba je pojmovati kaj je azil ali viza ki je lahko 14 dnevna turistična ali začasna oz stalna delovna viza . azil pomeni zaščito človekovih pravic zaradfi političnih razmer v državi izvora ali političnega pregona iz držav, nikakor pa ne iz ekonomskih razmer
Moros
07. 08. 2020 19.26
+49
Edino pravilno. Če jim kaj ne paše naj gredo pa domu!

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.