Delovna mesta v gradbeništvu ali v nekaterih javnih storitvah kot na primer smetarstvo, velja med Slovenci za zelo nepriljubljena, očitno tudi med brezposelnimi, saj večina delavcev v tej dejavnosti prihaja iz Bosne in Hercegovine. A število delavcev od tu je omejeno, medtem ko omejitev za Poljake, Slovake in ostale Evropejce ni več. Prav zato so za letos zmanjšali število delavcev iz držav izven Unije. Kot pravi predstavnik delodajalcev pri GZS, Samo Milič Hribar, so delodajalci zainteresirani, da zapolnijo delovna mesta z ljudmi, ki so pripravljeni delati. "V tem trenutku pa je žal veliko Slovencev, ki niso zainteresirani za ta delovna mesta," dodaja.
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov pa je prepričan, da priliva delavcev iz držav nečlanic EU ne moremo popolnoma preprečiti. "Za sindikate pa je pomembno, da morajo biti tujci, ki prihajajo k nam, plačani po standardih, ki veljajo za Slovence," pravi.
Socialni partnerji, državni sindikati in delodajalci so se dogovorili, da bo država letos izdala 16.700 dovoljenj, kar je 400 manj kot lani.
In zakaj so tujci, ki večinoma prihajajo iz BiH, SČG in Kosova, sploh potrebni, če so tudi Slovenci brez služb? So krive slabe plače ali tudi miselnost? Minister za delo, socialo in družino, Janez Drobnič meni, da ima velik vpliv tudi miselnost. "Morali bomo spremeniti sistem," pravi, "Če nekdo zavrne delovno mesto, bo izgubil socialno pomoč. To je le eden izmed mehanizmov za usmerjanje ljudi."
Primer slovenskega zdravstva
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje najbolj primanjkuje strokovnjakov tehničnih smeri, kemikov, farmacevtov in učiteljev, pomanjkanje delavcev občutijo predvsem v dejavnostih, kjer je zahtevana višja stopnja izobrazbe.
S hudim pomankanjem se soočajo tudi v zdravstvu, kjer bi potrebovali kar 700 zdravnikov in več kot 10 000 medicinskih sester.
Tako je na primer premalo diplomiranih medicinskih sester, medtem ko je zdravstvenih tehnikov ponekod celo preveč. V EU je 740 medicinskih sester na 100 prebivalcev, s Sloveniji pa le 180. Tudi zaradi tega so medicinske sestre pri nas preobremenjene, saj delajo tudi po 250 ur na mesec. Kljub pomanjkanju pa uvažanju medicinskih sester iz tujine - kot so to že preizkusili v Kliničnem centru - v sindikatu nasprotujejo.
Tudi zdravnikov v slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah ni dovolj. Po nekaterih podatkih jih primanjkuje kar 700, najhuje je v manj razvitih regijah.
Zgovoren je podatek, da je zdravniška zbornica v zadnjem razpisu najprej razpisala 200 specializacij, potem pa manj, ker ni bilo dovolj interesa, še pravi zdravstveni minister Andrej Bručan. Je pa zanimiv tudi primer, ko je študentka tretjega letnika medicine prošnje za zaposlitev poslala na vse koroške občine in dobila same negativne odgovore. Kot je povedal minister Bručan, so se koroške bolnišnice izgovarjale, da nimajo dovolj denarja.
"Pripeljali so pa celo serijo ljudi iz tujine, ki tam delajo celo brez strokovnega izpita," je še dejal minister Bručan. Tako, kot je delal zdravnik v koroškem reševalnem centru, ki je v začetku leta družini Kotnik postavil napačno diagnozo. Ocenil je, da je šlo za zastrupitev s hrano, kasneje pa se je izkazalo, da so se se zastrupili z ogljikovim monoksidom, zaradi česar je starejši sin umrl.
