'Tu ne gre za merjenje mišic, res potrebujemo pomoč'

Po uresničitvi napovedi kranjskih družinskih zdravnikov, ki so včeraj vodstvu zdravstvenega doma posredovali 23 odpovedi pogodb o zaposlitvi, z odpovedmi pa so zarožljali tudi zdravniki v ZD Ptuj, je trenutno najbolj pomembno vprašanje, kakšne ukrepe bodo sprejeli pristojni, da bi zajezili dokončen razpad primarnega zdravstvenega sistema v državi.

"To je resen alarm, na katerega se moramo hitro odzvati vsi udeleženci. Nujno se moramo usesti ministrstvo za zdravje, vlada, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in čim prej sprejeti aneks k pogodbi," je včeraj ob odpovedih 23 od 34 zdravnikov splošne medicine izpostavila direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žura.

Zdravniki so v odpovedih zapisali, da jo dajejo zaradi pritiska Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) k obremenitvam preko normativa in standarda iz modre knjige. To jih sili k delu v pogojih, ki onemogočajo izpolnjevanje temeljnega poslanstva zdravniške stroke.

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik računa, da bodo pristojni v odpovednem roku poskušali rešiti situacijo in uresničiti vsaj del pogojev, ki so jih postavili zdravniki, da bi bili ti nato pripravljeni preklicati svoje odpovedi.

Meni, da je ključno, da bi z aneksom spremenili določilo letošnjega splošnega dogovora, ki je dvignil mejo, po kateri lahko zdravniki odklanjajo registracijo novih bolnikov. Lani je veljalo določilo, ki je zapovedalo, da lahko zdravnik družinske medicine odklanja vpis pacientov, ko doseže 1995 glavarinskih količnikov, letos pa se upošteva povprečje v posamezni izpostavi.

Trenutno povprečje v Sloveniji znaša okoli 2400 glavarinskih količnikov oziroma 1850 bolnikov na zdravniški tim, v Kranju pa okoli 2000 bolnikov, kar pomeni, da so kranjski zdravniki za deset odstotkov bolj obremenjeni od povprečnega slovenskega zdravnika in za 25 odstotkov bolj, kot določa dogovor iz leta 2017. "To je bila verjetno tista kaplja čez rob, ki je povzročila odpovedi zdravnikov v Kranju in namere odpovedi v Celju in Mariboru," je pojasnil Veternik.

Med drugim zahtevajo popravek splošnega dogovora, da bo meja za prenehanje opredeljevanja bolnikov 1895 glavarinskih količnikov in da se bo meja skladno s sporazumom o prekinitvi stavkovnih aktivnosti iz leta 2017 zniževala za pet odstotkov na leto do končne vzpostavitve 1500 količnikov oziroma 1200 opredeljenih oseb.

Šabeder predlaga večplastne ukrepe

Na ministrstvu za zdravje so bili prisiljeni zavihati rokave. Po obiskih zdravstvenih domov v minulem tednu so se včeraj sestali tudi s predstavniki Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije.

Ena od možnosti za reševanje pomanjkanja zdravnikov družinske medicine je tudi uvoz tujih zdravnikov. To pomeni poseg v zakonodajo, zato bi bila pri tem po Šabedrovih besedah časovnica nekoliko daljša. "Hitri izračuni kažejo, da bi ta trenutek na kratki rok potrebovali približno 50 zdravnikov iz tujine," je še ocenil.

V sindikatu predlagajo sprejem interventnega zakona

Kot je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič, je trenutno odgovornost na vseh akterjih, da v primarnem zdravstvu ne pride do vojnega stranja v primeru nepreklica odpovedi zdravnikov. In kakšne bi lahko bile v tem primeru dolgoročne posledice? "Lahko samo ugibamo, ampak v vsakem primeru bi šlo za razgradnjo zdravstvenih domov, česar si nihče ne želi." 

Po oceni sindikata imajo za rešitev nastale situacije trenutno zgolj dva meseca časa. "To, da se napovedujejo nove odpovedi, je še dodatno zaskrbljujoče, ker se ne bo moglo Zdravstvenega doma Kranj obvladati z zunanjimi silami, gre za vseslovenski problem."

Kot je razložil Muževič, je glavna in temeljna zahteva zdravnikov, da se jim omogoči zakonito delo v skladu s Hipokratovo prisego in ženevsko deklaracijo, s čimer so prisegli, da dajo bolnika in kakovost obravnave na prvo mesto. To pomeni, da bolnikov ne morejo opredeljevati v nedogled. "To se mora nehati," poudarja Muževič. V tako kratkem času je možno težave rešiti le s sprejemom interventnega zakona, na podlagi katerega bi se lahko ta omejitev tudi uzakonila. Postavlja se vprašanje, kam z bolniki, ki se ne bodo mogli opredeliti pri enem od zdravnikov družinske medicine.

Kot rešitev v sindikatu predlagajo vzpostavitev začasnega instituta izbranega zdravstvenega zavoda – to v konkretnem primeru pomeni, da bi otrok, ko odraste in ne more biti več pri pediatru, družinski zdravnik pa ravno takrat ne opredeljuje, prešel na zdravstveni zavod. V tem primeru bi ga zunaj rednega ordinacijskega časa lahko pregledal pogodbeni zdravnik – bodisi zunaj bodisi znotraj zavoda. To bi lahko bili upokojeni zdravniki, svobodni zdravniki, zdravniki iz drugih zdravstvenih domov ali pa tuji zdravniki. "Upam, da se bo z interventnim zakonom olajšal prihod kolegov iz tujine," k temu dodaja Muževič. "Nas zanima samo, da bolniki dobijo kakovostno obravnavo. In če je to mogoče doseči s pomočjo kolegov iz tujine, to samo pozdravljamo. Tukaj ne gre za merjenje mišic in upanje, da bomo zmogli sami. Res potrebujemo pomoč, ker je stiska tako velika."

V sindikatu so se včeraj, kot že rečeno, sestali tudi z ministrom Šabedrom. Na vprašanje, ali se minister strinja s predlaganimi rešitvami, Muževič odgovarja, da težko podaja oceno o tem. "Prisluhnil nam je, razumel je naše pripombe, je pa poudaril, da na žalost ni odvisno vse od njega, česar smo se zavedali tudi mi. Na koncu bo treba s predlogi prepričati vlado in koalicijske stranke".

Od vladajoče politike sogovornik pričakuje, da enkrat preneha razmišljati o tem, kdo bo vodil zdravstvene ustanove, ampak da začne razmišljati o bolnikih, kaj bi bilo treba narediti, da bi sistem deloval. "Gre za v tujini preizkušene recepte, ki delujejo in bodo povečali solidarnost zdravstvenega sistema brez kakršnihkoli doplačil bolnikov. To se da narediti, to naše rešitve tudi ponujajo," dodaja Muževič. 

Če potegnemo črto, bo treba kratkoročno pogasiti požar najkasneje v 60 dneh, potem pa začeti graditi sistem na novo, je poudaril Muževič. "Tukaj je več odličnih ukrepov, s katerimi je možno predvsem privabiti številne mlade v družinsko medicino, trenutno je zanimanje zanjo nično. Omogočiti bo treba prosto izbiro, na kakšen organizacijski način bi delali mladi zdravniki, bodisi v skupinskih praksah bodisi v zdravstvenih domovih. Omogočiti je treba nov obračunski model, ki bo nagrajeval kakovost, se pravi, bolj kot bodo ljudje zdravi, več sredstev prejme posamezni tim, torej sestra in zdravnik."