Turistična panoga se spopada z največjo krizo do zdaj, vrstijo se odpuščanja

Pandemija koronavirusne bolezni je letos turistični industriji prizadejala veliko škode in nedvomno gre za trenutno najbolj prizadeto panogo. Pri OECD ocenjujejo, da je, kljub dokazani odpornosti sektorja na prejšnje krize, trenutna po razsežnosti največja, zato menijo, da je hitro okrevanje malo verjetno. V osmih mesecih letos je bilo v Sloveniji potrjenih nekaj manj kot 2,4 milijona prihodov turistov oz. 47 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Nočitev je bilo za skoraj 7,1 milijona ali 40 odstotkov manj. Po spomladanskem popolnem izpadu je bil v poletni sezoni, predvsem zahvaljujoč domačim turistom, medletni padec nočitev 16-odstoten.

Prav izpad turističnega prometa izpostavljajo tudi pri turistični agenciji Kompas, saj je družba morala pripraviti program razreševanja presežnih delavcev, "ki zajema ukrepe zmanjševanja števila zaposlenih postopoma, v dveh krogih. Dne 12. 10. 2020 je bil izveden prvi krog vročanja odpovedi iz poslovnega razloga, kjer je odpoved prejelo 54 zaposlenih, katerim delodajalec zaradi nastale situacije ne more zagotavljati dela, drugi krog vročanja odpovedi pa bo odvisen predvsem od možnosti zagotavljanja dela v prihodnje, glede na okrevanje turistične panoge." Za katere "neprofitne segmente" gre, pri turistični agenciji še niso podali podatkov, so pa pojasnili, da so se z reprogramiranjem poslovanja zavzeli, da bodo delavci, ki jim je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, imeli prednostno pravico pri morebitnem ponovnem zaposlovanju.

Breda Črnčec, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT), potrjuje, da so o odpuščanju zaposlenih bili seznanjeni in da prejemajo vse več klicev turističnih delavcev, ki se z lastno stisko obračajo na njih, in opozarja, da "kljub virusu, ki znova panogo spravlja na 'kolena', se je treba zavedati, da bomo tudi po tem težkem obdobju znova potrebovali  izobražene in izkušene delavce,  ki se jih sedaj odpušča. In vprašanje je, če se bodo ti delavci, ki bodo morda še imeli možnost, da se ponovno zaposlijo, sploh še želeli vrniti. Ne da se delavce dobro plača in da bodo imeli dobre delovne pogoje in delovni čas, ki jim bo omogočal tudi čas za zasebno življenje, bomo težko zadržali dobre in kvalitetne delavce, kaj šele pridobili nove." 

Lani je še turistična panoga v Sloveniji predstavljala 9,9 odstotka celotnega BDP in 10,3 odstotka vseh zaposlitev so predstavljali turistični delavci, kar je znašalo 92.500 delovnih mest, je v svojem poročilu za leto 2019 navedla Mednarodna turistična organizacija World Travel and Tourism Council (WTTC). 

V prizadetosti turističnega trga zaradi novega koronavirusa in ob dejstvu, da se bo ta panoga znašla pred počasnim in večletnim okrevanjem, vidi Fedja Pobegajlo, predsednik Turističnogospodarske zbornice Slovenije (TGZS) razlog, da del družb krči število zaposlenih in s tem zagotavlja svoje preživetje. Prav to je vodilo tudi vodstvo Kompasa k takšni odločitvi: "Z navedenimi ukrepi za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev bomo v Kompasu, d. d., dosegli ohranitev tistih delovnih mest, ki so ključna za opravljanje dejavnosti, in s tem ohranitev jedra, s katerim bomo lahko v času okrevanja gospodarske panoge nadaljevali poslovanje in konkurenčno nastopanje na trgu."

Združenje in sindikat vlado pozivata k dodatnim ukrepom

K blažitvi posledic koronske krize je slovenska vlada v tretjem paketu protikoronskih ukrepov sprejela dodatne pomoči predvsem za turizem, kjer so omenjeni panogi podaljšali pomoč za pridobitev nadomestila za čakanje na delo in vsem državljanom Slovenije dodelili vrednostne turistične bone. Na TGZS oba vladna ukrepa pozdravljajo, toda bojijo se nadaljevanja trenda odpuščanja delavcev, "zato na pristojne institucije naslavljamo predloge dodatnih ukrepov v pomoč turističnemu gospodarstvu, v prvi vrsti izdajo novih turističnih bonov v letu 2021 in neposredno finančno pomoč najbolj ogroženim družbam". S predlogom za dodatne ukrepe, ki bodo panogo ohranile pri življenju, na vlado apelira tudi SGiT, kjer izpostavljajo pomoč predvsem mestnemu turizmu, turističnim agencijam in drugim gostinsko-turističnim objektom, "katerim turistični boni niso doprinesli ničesar". 

Tudi v zadnjem protikoronskem paketu je vlada podaljšala ukrepa čakanja na delo za vse panoge in ponovno uvedla temeljni dohodek za samozaposlene, deležniki v slovenskem turizmu pa pripravljajo akcijski načrt okrevanja po koronavirusni krizi, katerega osnutek naj bi bil pripravljen še v tem mesecu, sprejeli pa bi ga do konca leta.

Pred nami je dolgo okrevanje gospodarstva

Po ocenah TGZS bo letošnji izpad celotnega turizma v Sloveniji znašal med 50 in 70 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Revidirane ocene OECD, ki so jih objavili junija letos, kažejo podobne številke. Poleti so izračunali, da bo mednarodni turizem v letu 2020 beležil 60-odstotni upad, če pa se bo kriza zavlekla do decembra, na kar trenutno kažejo vse številke v svetu, bi se ta odstotek lahko povečal na 80. Strokovnjaki opozarjajo tudi na nekajletno okrevanje gospodarstva zaradi krize, ki jo je prizade novi koronavirus. Urad za RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v svoji jesenski napovedi, ki jo je pripravil v prvi polovici septembra za letos, napoveduje 6,7 % upad BDP, "ki mu bo v naslednjih dveh letih sledilo okrevanje, pri čemer bo gospodarska aktivnost predvidoma šele leta 2022 dosegla raven pred epidemijo".