Največ bonov izkoriščenih na Obali, na Gorenjskem in v Posočju

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je pojasnil, da ukrep koriščenja turističnih bonov poteka vrhunsko. Za nami so en mesec izvedbe ukrepa in štirje meseci od izbruha epidemije covida-19. Prvič smo se kot država na posledice odzvali hitro in celovito, je povedal Počivalšek. Ukrep je priljubljen med ljudmi in so ga sprejeli za svojega. Hitro smo se tudi odzvali na predloge tistih, ki jih prvič nismo zajeli v ukrepe, tako da danes bon velja za vse ponudnike turističnih namestitev. So pa boni le eden od ukrepov za krepitev turizma, je pojasnil in dodal, da kot država protikoronskih ukrepov nismo zaklenili in če bo treba, jih bomo tudi podaljšali. 

Koronakriza nam je v marsičem nastavila ogledalo. Ne smo nam, tudi Evropi in vsemu svetu, in ti ukrepi se bodo odražali tudi v gospodarstvu. Sveta, kot smo ga poznali prej, ni več, meni Počivalšek. Standardi, ki jih moramo spoštovati, za nas niso nič novega. Naš turizem jih že več let neguje ter razvija in Počivalšek verjame, da se tega lahko še bolj odgovorno lotimo. Se pa dogaja, da nekateri na terenu teh ukrepov ne jemljejo dovolj resno, kar bomo morali bolje uveljaviti, saj je to odgovornost do vseh nas, pojasnjuje. 

Turistični boni so dokazali, da je Slovenija zanimiva turistična destinacija tudi za nas, domačine, in če bo to postala naša navada, bomo lahko rekli, da bomo postali tudi zaradi tega bogatejši in močnejši, spoznali pa bomo tudi vse skrite kotičke te naše lepe dežele. 

Generalni direktor Finančne uprave RS Peter Jenko je pojasnil, da je pretekel mesec dni od izkoriščanja bonov. Na Fursu so zadovoljni, da sistem, preko katerega se unovčujejo boni, deluje stabilno. Do včeraj popoldne je bilo unovčenih 149.577 bonov, skupna vrednost pa presega dobrih 20 milijonov evrov. Bone je izkoristilo 130.000 upravičencev, nekateri jih izkoristijo v več delih (takih je okoli 40 odstotkov). Gostje so v povprečju izkoristili bon v vrednosti 140 evrov. Koriščenje bonov pa narašča, saj je dnevno izkoriščenih od 5.000 do 11.000 bonov.

Največ bonov so gostje izkoristili ob nedeljah, ter na praznik, 25. junija, unovčevanje pa narašča zdaj, na vrhuncu poletne sezone. Po pričakovanjih so največ bonov izkoristili na Obali, na Gorenjskem in v Posočju, sledijo kraji, kjer so terme. Največ bonov je bilo unovčenih v Piranu, Izoli, Bovcu, Bohinju, Kranjski Gori, Kopru, Kobaridu, Tolminu, Piranu, na Bledu, v Moravskih Toplicah, Brdih in Brežicah.

Okoli 44 odstotkov bonov so upravičenci izkoristili v hotelih, okoli 20 odstotkov v apartmajih, okoli 10 odstotkov v kampih, sledijo pa še druge namestitve, je pojasnil Jenko. Bone prebivalci, glede na podatke, izkoriščajo praktično po vsej Sloveniji. Povprečna starost upravičencev bonov je malo pod 40 let, 8800 upravičencev pa je svoj bon preneslo na sorodnike (povprečna starost teh je 63,5 leta).

Bone si največkrat privoščimo za podaljšan konec tedna in pa sedem dni, kaže statistika. Prebivalci Ljubljane največ hodijo na Obalo, prav tako Mariborčani. Terme in Gorenjsko pa najbolj obiskujejo prebivalci Obale.

Počivalšek je še pojasnil, da je omenjeni ukrep državo stal 350 milijonov evrov, lahko pa računamo še na okoli 170 milijonov evrov multiplikativnih učinkov za ostale zadeve. Boni so namenjeni reševanju turizma letos, je še pojasnil, kako bo prihodnje leto, pa bodo videli glede na nastalo situacijo."Naredimo vse, da te bone v največji meri izkoristimo in tako pomagamo sebi in gospodarstvu," je dejal.

Za pomoč turistični panogi so v sodelovanju s predstavniki turističnega gospodarstva objavili tudi več javnih razpisov, ki vključujejo smernice za varovanje zdravja turistov in zaposlenih, in sicer za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe za leti 2020 in 2021 (vrednost 5,48 milijona evrov), za spodbujanje uvajanja okoljskih znakov za turistične nastanitve za leti 2019 in 2020 (105.000 evrov) ter za podporo makro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti (21,5 milijona evrov). V pripravi sta tudi razpisa za energetsko sanacijo planinskih koč (pet milijonov evrov) ter za pomoč malim in srednje velikim podjetjem s področja gostinstva in turizma (predvidoma med 13 in 16 milijonov evrov nepovratnih sredstev).

Ukrepe za pomoč gospodarstvu bo država izvajala tudi naprej, niso "časovno zaklenjeni", je zagotovil in dodal, da nočejo, da se ponovi zgodba iz leta 2008, "ko smo padli v tesno socialno zanko".

Napovedal je, da bodo še pred koncem poletja pripravili načrt za okrevanje gospodarstva, da bo to bolj konkurenčno in posredno bolj vidno v mednarodnem okolju. Študijo in akcijski načrt pripravljajo skupaj z ekipo z ljubljanske ekonomske fakultete, ki jo vodi profesor na tej fakulteti Dušan Mramor.