V primeru goljufanja s turističnimi boni do 40.000 evrov kazni

Turistični boni so eden izmed ključnih ukrepov iz tretjega protikoronskega paketa, ki ga je Državni zbor sprejel konec maja. Že nekaj časa je znano, da jih bodo prejeli vsi prebivalci s stalnim bivališčem v Sloveniji (na dan 13. marca 2020), in sicer tisti rojeni do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov. Unovčiti jih bo mogoče od 19. junija do konca letošnjega leta, veljali pa bodo za plačilo nočitve ali nočitve z zajtrkom v slovenskih nastanitvenih obratih.

Evidentirani bodo kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu Finančne uprave RS. Način koriščenja je vlada določila z uredbo na ponedeljkovi dopisni seji. Najnovejša informacija o koriščenju je, da bo bon deljiv in se bo lahko unovčil v večkratnem znesku, torej pri različnih ponudnikih. Izplačilo njegove vrednosti v denarju ne bo mogoče, bo pa prenosljiv med sorodniki, in sicer v ravni vrsti do drugega kolena. Do prenosa bodo tako upravičeni stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki, zakonci, zunajzakonski partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, prenos pa bo mogoč tudi med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši.

Počivalšek: To ni subvencija, da preživiš, to je spodbuda, da delaš naprej, četudi z manjšimi obrati 

Podrobnosti o turističnih bonih, za katere bo država odštela 345 milijonov evrov, so na novinarski konferenci predstavili gospodarski minister Zdravko Počivalšek, namestnik generalnega direktorja Finančne uprave RS Peter Grum in direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak. 

Počivalšek je uvodoma povedal, da je zelo zadovoljen, da jim je uspelo hitro pripraviti veliko ukrepov, ki jih je in jih še bo koristil slovenski turizem. "Pripravljeni smo na letošnje poletje, ne glede na številke konec poletne sezone, pa je eden od ciljev že izpolnjen: smo vodilni v zvestobi zelenemu, varnemu in trajnostnemu turizmu," je dejal in opozoril, da varnost in zdravje zdaj pomenita več kot kdaj prej. 

Turizem po njegovih besedah predstavlja več kot 10 % slovenskega BDP, kar je številka, ki zahteva prednostno obravnavo. Od turizma je odvisnih tudi skoraj 60.000 delovnih mest, ki ne smejo propasti, poleg tega je turizem tudi zelo multiplikativna panoga - ko gre dobro turizmu, gre dobro prevoznikom, kmetijstvu in ostalim, je povedal.

Turizma ni brez turistov, je opozoril Počivalšek, a na to sami ne moremo vplivati. Letos bo veliko odvisno od tega, kako se bodo odpirale ali zapirale meje. Zato je po njegovih besedah pomembno, da se usmerimo v domače goste. In tu nastopijo omenjeni turistični boni."To ni subvencija, da preživiš v kriznem obdobju, to je spodbuda, da v krizi delaš, četudi na manjših obratih," je dejal minister, ki je prepričan, da se bo ta koncept obrestoval. "Zaradi bonov bodo imeli turistični ponudniki več dela in to je tudi naš cilj - da so vrata turističnih ponudnikov še naprej odprta."

Upravičenec bo moral na dan prihoda turističnega ponudnika obvestiti o tem, da bo svoj bon unovčil, ponudnik pa bo nato v Fursov sistem vnesel podatke. Nadzor nad rabo bonov bo pri ponudnikih izvajal tržni inšpektorat, največ pa bomo pri tem lahko naredili sami, je na nepravilnosti glede višanja cen ponudnikov, ki so se že dogajale, opozoril Počivalšek. "Boni so tukaj, izkoristimo jih in naredimo dvojno dobro delo – za  našo dušo, skozi dopust doma, v Sloveniji in za naš slovenski turizem," je še pozval.

Grum: Boni ne bodo v fizični obliki

"Finančne uprave običajno ne povezujemo s počitnicami, ampak letos je malo drugače," pa je dejal Grum. Poudaril je, da turistični boni za Furs predstavljajo zahteven projekt. Upravičencev je 2,05 milijona, od tega bo okoli 1,7 milijona polnoletnih oseb prejelo bon v vrednosti 200 evrov, 350.000 upravičencev pa je mladoletnih in jim bo zato pripadal bon v višini 50 evrov.

Prvi cilj Fursa je "enostavnost, hitrost in učinkovitost unovčevanja bonov", je poudaril. "Ta cilj je pomemben zato, da lahko pomoč hitro pride do tistih, ki jo potrebujejo, torej do turističnega dela gospodarstva," je dodal. Drugi glavni cilj pa je preprečevanje zlorab. Kontrole bo tako Furs izvajal v realnem času na podlagi podatkov v svojem informacijskem sistemu, povezan bo tudi s knjigo gostov, ki se vodi pri policiji. Nadalje naj bi zlorabe preprečili z določilom, da bo mogoče bone koristiti le pri tistih ponudnikih, ki so bili v poslovnem registru vpisani na datum razglasitve epidemije, torej 13. marca. Nenazadnje pa bo nadzor izvajal tržni inšpektorat, s katerim bo finančna uprava prav tako delila podatke. Zagrožene globe so "relativno visoke", je poudaril Grum, in sicer od 200 do 600 evrov za fizične osebe in od 1200 do 40.000 evrov za poslovne subjekte. "Poziv, naj se ponudniki ne poslužujejo raznoraznih shem, o katerih že poslušamo, je zelo na mestu," je izpostavil. 

Grum je odgovoril tudi na nekaj praktičnih vprašanj, ki se zastavljajo v zvezi s koriščenjem turističnih bonov. Spomnil je, da ti ne bodo podeljeni v fizični obliki, pač pa bodo evidentirani v informacijskem sistemu Fursa. Uporabniki bodo lahko stanje dobroimetja spremljali prek mobilne aplikacije eDavki, za katero Grum priporoča, da si jo naložijo na svoje pametne naprave. Vpogled v stanje dobroimetja svojega gosta bodo imeli tudi nastanitveni obrati. Ob prijavi gosta bodo v obratu sredstva, ki jih bo gost želel porabiti s svojega turističnega bona, "rezervirali" in tako zagotovili, da jih gost v vmesnem času ne bo porabil drugje. Ob odjavi pa se bodo ta sredstva odštela od dobroimetja.

Nastanitveni obrati bodo lahko podatke v sistem vnašali že v času, ko bo gost pri njih bival, s čimer se bo mogoče izogniti dolgim vrstam na recepciji in večinoma tudi primerom težav z internetom ali nedelovanja Fursovega sistema. V skrajnem primeru, denimo v primeru planinskih koč, ki interneta pač nimajo, pa bo možno tudi, da gost sam plača celoten račun in nato zahteva povrnitev sredstev od Fursa.

Precej vprašanj je tudi v zvezi s koriščenjem bonov v primeru rezervacij prek spletnih platform, kot sta Booking ali Airbnb. Grum je pojasnil, da v primeru, da je plačilo bivanja izvedeno prek platforme, koriščenje turističnega bona ne bo mogoče. Če je prek platforme izvedena le rezervacija, plačilo pa se izvede pri samem ponudniku, pa se lahko koristi tudi bon.

Glede plačil za primer, da denimo apartma ali kočo najame večja skupina, je Grum pojasnil, da je možno, da ena oseba prevzame plačilo celotnega stroška nočitve s svojim bonom. Pogoj je le, da upravičenec, ki koristi bon, biva v namestitvi tiste dni, za katere želi plačati. Na vprašanje, ali lahko ponudnik koristi bone za namestitvene objekte, ki jih 13. marca še ni tržil sam, pa Grum prav tako odgovarja pritrdilno. Pogoj je le, da je bil tak objekt 13. marca vpisan v register nastanitvenih obratov.

Ponudniki se za sprejem plačila z boni odločajo sami 

Ponudniki se bodo sicer lahko odločali, ali bodo za določeno rezervacijo sprejemali plačilo s turističnim bonom. A je Počivalšek ocenil, da je bon primerljiv s kreditno kartico. "Mislim, da je to odlično plačilno sredstvo in v času, ko nimamo dovolj gostov, bo vsak ponudnik zelo zainteresiran, da goste dobi in sprejme tudi bone. Ne vidim nobenega racionalnega razloga, da bi kdo razmišljal drugače," je dejal.

Počivalšek je znova branil tudi odločitev, da bo bone mogoče koristiti le za nočitev ali nočitev z zajtrkom. Izpostavil je, da so se za to odločili zavestno: "Imeli smo možnost ponuditi tudi polni penzion, a potem bi bila še večja koncentracija pri velikih ponudnikih. Multiplikativnost bi poslabšali, če bi sprejeli drugačno odločitev," je dejal.

"Odločali smo se med tem, ali damo hotelirju ribo ali ribiško palico. Odločili smo se za ribiško palico. In verjamem, da se bo veliko manjših ponudnikov strahovito potrudilo, da so konkurenčni tudi v primerjavi s temi, ki morda samo čakajo, ker so morda na bolj razvpitih destinacijah ali imajo že danes večji sloves," je izpostavil. Nenazadnje pa je minister poudaril, da "ga ni junaka, ki bi pripravil sistem, ki bi zadovoljil čisto vse interese".