Prostor pod pritiskom turizma: gneča, dražja stanovanja, posegi v krajino

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ugotavlja, da vidni učinki turistične preobremenjenosti, kot so gneča, preobremenjena infrastruktura, višje cene storitev in stanovanj ter spreminjanje namenske rabe prostora, marsikje v Sloveniji ne odražajo več le neravnovesij, ki jih turistična dejavnost povzroča v prostoru. Ponekod jasno kažejo, da je prag obremenitve prostora že presežen, so zapisali.

Kot strokovna organizacija arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev zbornica ocenjuje, da prekomerni turizem ni zgolj posledica velikega števila obiskovalcev, temveč tudi odsotnosti ustreznega načrtovanja.

"Turizem ni abstraktna gospodarska dejavnost: odvija se v konkretnem prostoru in ga trajno preoblikuje. Vrednost, ki jo tržijo turistični ponudniki, izhaja iz kakovosti prostora in krajine, ki so ju skozi čas s svojim delom ustvarjali prebivalci," opisujejo v zbornici. Ta vrednost po njihovem prepričanju temelji na krajini, kulturni dediščini, naravnih vrednotah, javni infrastrukturi in vsakdanjem življenju lokalnih skupnosti. Krajev zato po njihovem mnenju ne smemo obravnavati zgolj kot turističnih proizvodov ali destinacij, temveč predvsem kot življenjske prostore.

Kot poudarjajo, ima vsak prostor nosilno zmogljivost in spremembe rabe zemljišč in stavb, vplivi na stanovanjski trg, predvsem pa posegi v javni prostor in krajino, lahko trajno ogrozijo to nosilnost.

Če se bo turizem v prostoru še naprej razvijal brez ustreznih strokovnih podlag in presoj, lahko njegove negativne posledice ogrozijo prav tisto, kar trži: krajino, naravno in kulturno dediščino, so zapisali v zbornici.

Zbornica meni, da je treba oceno nosilne zmogljivosti prostora za odločitve o novih nastanitvenih zmogljivostih in turistični infrastrukturi vključiti v sistem prostorskega načrtovanja kot obvezno strokovno podlago. "Upoštevati jo je treba v državnem prostorskem redu, regionalnih prostorskih načrtih in občinskih prostorskih aktih. Za regionalne prostorske plane vseh razvojnih regij naj njeno pripravo zagotovi država prek ministrstva, pristojnega za turizem, na lokalni ravni pa naj jo zagotovijo občine, v katerih je turizem pomembna razvojna dejavnost ali lahko pomembno vpliva na prostor in okolje," so sporočili iz zbornice.

Zbornica svoje člane, arhitekte, krajinske arhitekte in prostorske načrtovalce poziva, da pri svojem delu udejanjajo visoke standarde in strokovna načela. "Pri projektih na turističnih območjih se morajo poglobiti v kontekst kraja, povezati z drugimi strokami ter produktivno sodelovati s pristojnimi institucijami in mnenjedajalci," so jasni v zbornici. Naročnikom so tako po njihovih besedah dolžni pojasnjevati, kako pristopiti k prostorskim posegom v turistično obremenjenem okolju, in pri razvoju projektov vztrajati pri strokovnih stališčih in argumentih.

Po njihovih stališčih se morata prepletati tudi lokalno življenje in turizem. "Naloga arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev je soustvarjanje prostorov, ki povezujejo vsakdanje življenje lokalne skupnosti s turističnimi dejavnostmi. To zahteva porozne prostore, v katerih se prepletajo lokalno in turistično, delo in počitek, dnevni opravki, praznovanja in izjemna doživetja," so zapisali. Novi posegi morajo po njihovih prepričanjih izhajati iz merila in identitete kraja.

Javna naloga države in lokalnih skupnosti je tudi prenova dediščine, so še poudarili. To se mora pregledno financirati iz javnih sredstev, navajajo. Zbornica nasprotuje posebnim dajatvam, ki bi dodatno obremenile turistične ponudnike, podpira pa možnost namenske porabe dela turistične takse za ohranjanje kulturne dediščine, narave in krajine.

Zbornica bo v okviru svojih pristojnosti pripravila pobudo pristojnemu ministrstvu, da se ocena nosilne zmogljivosti prostora opredeli kot obvezna strokovna podlaga pri odločanju o umeščanju novih nastanitvenih zmogljivosti in turistične infrastrukture v prostor.