Gospod Lahovnik, namera vlade je, da gospodarsko rast dvigne na 5 odstotkov in da v 10 letih dosežemo raven razvitosti gospodarstev v EU. Kaj bo s socialnimi pravicami, jih bo vlada, da bi to dosegla, morala zmanjševati?
Lahovnik: Ena izmed predpostavk te strategije je, da se delež javnih izdatkov v bruto domačem proizvodu zniža za 2,5 odstotka, poleg tega pa se proračunski izdatki prerazporedijo še v višini 2,5 odstotka v bolj razvojne namene, predvsem v znanost, izobraževanje, tehnološki razvoj. Kar pa se tiče socialnih pravic, je pa stvar ta, da ne bo šlo za nikakršno krčenje kar počez, pač pa gre za krčenje tam kjer je mogoče za določeno racionalizacijo javne uprave, pri socialnih pravicah pa je krčenje predvideno tam kjer je opravičeno. Seveda ne pri vseh socialnih transferih, ne tam kjer so upravičeni in saj niso upravičeni v vseh primerih. Obstajajo različne študije, ki dokazujejo, da je včasih stopnja pripravljenosti za iskanje nove zaposlitve sorazmerno nizka in tam kjer je ni, kjer je to neopravičeno, tam je smiselno pregledati opravičenost.
G. Mrkaić, vi ste znani kot izraziro liberalni ekonomist, vlada naj torej trg. Zmanjševanje socialnih pravic se vam verjetno zdi dobra plat te strategije. Kaj poleg tega se vam zdi še dobro, če začnemo pri tem?
Mrkaić: Prvič je koristno in spodbudno, da je v vladnem dokumentu eksplicitno zapisano, da bo treba zmanjševati raven socialne zaščite, saj v nekaterih primerih. Mislim, da je to velik preboj, vsaj na konceptualni ravni, ker zdaj se pač tega ni smelo jasno in nedvomno izražati. Poleg tega so pozitivne strani tega programa privatizacija bank, privatizacija večjega dela podjetij, ki so zdaj v državni lasti, potem privatizacija tudi nekaterih monopolov, liberalizacija ter brez dvoma internacionalizacija podjetij. Kajti vemo, da je v Sloveniji prihajalo do nekih nacionalističnih, precej iracionalnih odporov.
Na primer?
Mrkaić: Recimo NLB, ko so jo kupovali Belgijci. Mislim, da je čas, da se to preneha, ker vemo da internacionalizacija naših podjetij je dejansko nam v korist kot se kaže na primer pri Leku.
Kaj pa slabe strani?
Mrkaić: Slabe strani pa so prvič, da je sam dokument obupno težko berljiv, v marsikaterih pogledih nedorečen tako, da ga lahko tolmačimo na različne načine. Mislim, da bo tukaj treba še veliko delati. Druga stvar, ki me osebno zelo moti je, da dokument v nekaterih primerih teži preveč k tej klasični industrijski politiki. Recimo ta izbira prednostnih panog, revalvacija teh prednostnih panog vsakih dve leti. Mislim, da je to huda napaka zato ker v dveh letih niti tehnološki cikel ne pove kam stvari gredo in tisti, ki so motivirani, se pravi politiki, ki bodo o tem odločali vprašanje, če imajo prave motive. V dokumentu je tudi par hudih faktografskih napak je prisotnih. V dokumentu recimo govorijo, da se svet spopada s socialno recesijo. To je bilo res leta 2001, zdaj pa raste Rusija, raste Kitajska, Indija, rastejo ZDA, Japonska je izšla iz recesije. Tako, da mislim, da bo tu treba pogledati podatke.
Lahovnik: No najprej je treba poudariti, da je to osnutek strategije, ki bo šla zdaj v javno razpravo, na svet za trajnostni razvoj, kjer bodo vključena tudi različna civilna družbena gibanja, sindikati, gospodarska zbornica in bomo odprli in bomo odprli vprašanja socialnih pravic, ali jih je kje mogoče krčiti in v kakšnem obsegu sploh. Kar pa se tiče različnih predpostavk, tudi med ekonomisti obstajajo različna mnenja. Nekateri menijo, da je treba posamezne panoge eksplicitno zapisati, drugi menijo, da se je treba osredotočiti na dejavnike razvoja, kot je več vlaganja v znanje, izobraževanje, da se moramo izogniti temu eksplicitnemu navajanju panog. Mi nekako izpostavljamo določene panoge, kot so informacijsko - komunikacijsko tehnologijo, farmacevtsko panogo, panogo novih materialov, turistična panoga, ki ji dajem tudi sam na ministrstvu za gospodarstvo posebno prioriteto. Je pa seveda težko danes povedati, kaj je tisto v čemer bo Slovenija uspešna. Tega seveda ne more narediti niti urad za makroekonomske analize in razvoj niti ministrstvo za gospodarstvo.
