Na zahodu nič novega: Pentagon z armado lažnih profilov nad 'sovražne režime'

Razkritje dogovarjanj vodstva Twitterja z ameriškimi varnostnimi agencijami in demokratsko stranko glede prikrivanja nekaterih kompromitirajočih informacij, ki se nanašajo na ameriško notranjo in zunanjo politiko, je neločljivo od konteksta Muskovega prevzema Twitterja. Musk, ki je dolga leta užival naklonjenost tako levega kot desnega esteblišmenta in bil kritik deležen pretežno le z radikalnih polov, je ob kontroverznem prevzemu tehnološkega giganta in napovedi čistk v vrhu in med zaposlenimi krepko razširil svoj nabor nasprotnikov. 

V tem času je razjezil tudi Kijev in proukrajinsko občestvo, ko je zahteval plačilo za usluge Starlinka, predlagal svoj mirovni načrt za vojno in izmenjal nekaj sporočil z nekdanjim ruskim predsednikom Dimitrijem Medvedjevom.

Prvi mož Twitterja si na vsak način prizadeva dokazati, da je bivše vodstvo delalo v nasprotju z interesom javnosti, načeli transparentnosti ter svetim načelom svobode govora. Za razkritje modusa operandi enega od večjih socialnih omrežij, 'specializiranega' predvsem za širjenje političnih narativov, je Musk pooblastil več novinarjev, med njimi Matta Taibbija, Bari Weiss, Leeja Fanga, Alexa Berensona in Michaela Shellenbergerja. 

Stvari, ki so jih odkrili, pa, kot kaže, niso prinesle večjega učinka. Najprej so o tem večji mediji predvsem nepompozno poročali ali pa ugotovitve celo ignorirali, pa tudi vsebina ne razburja in preseneča več nikogar. 

Od računalnika predsednikovega sina do vloge FBI in (delnega) blokiranja uporabnikov

Doslej je bilo objavljenih osem analiz dokumentacije. Prva se nanaša na zgodbo New York Posta o računalniku predsednikovega sina Hunterja Bidna, ki jo je Twitter poskušal skriti pred javnostjo, tako da je onemogočil deljenje povezave. Zgodba o računalniku in spornih sporočilih ter fotografijah in posnetkih naj bi bila po oceni Twitterja in Facebooka lažna. Kasneje se je izkazalo, da temu ni tako, saj so liberalni mediji zavoljo kampanje Joeja Bidna afero z računalnikom pred volitvami zavestno pometli pod preprogo. Druga analiza se je nanašala na t. i. shadowbanning oz. blokiranje ali delno blokiranje uporabnikov ali njihove vsebine, tretja na odstranitev Donalda Trumpa s Twitterja, četrta na pohod Trumpovih privržencev na Kapitol ter dileme glede moderacije objav in uporabnikov, ki so pohod podprli, peta analiza se je nanašala na vplivanje zaposlenih na odločitev o odstranitvi Trumpa s Twitterja. Naslednji dve sta obravnavali vpletanje FBI in drugih varnostnih služb v zgodbo o Hunterjevem računalniku ter sankcioniranje več uporabniških računov, ki so (domnevno) širili neresnice o volitvah. 

Družbena omrežja v šapi Pentagona in ameriške dezinformacije o sovražnih režimih

Če se prvih sedem sklopov nanaša predvsem na notranjo ameriško politiko, pa osmi obravnava posege ZDA in njihovega ministrstva za obrambo na tuje prek vplivanja na tehnološke gigante. Kot ugotavljajo 'Muskovi novinarji', je Twitterjeva Skupina za integriteto na beli seznam dodala račune Centralnega poveljstva Združenih držav Amerike (CENTCOM), ki so bili uporabljeni za izvajanje kampanj spletnega vpliva v drugih državah. 

O tem je sicer že pred objavo dokumentov, septembra lani, pisal The Washington Post. Ministrstvo za obrambo je namreč zahtevalo notranjo revizijo delovanja skupin za spletne operacije. Pentagon je takrat zaskrbelo, da bo razkritje vojske botov in lažnih računov za manipulacijo občinstva na tujem ogrozilo visoko moralno pozicijo, ki si jo Washington prisvaja v odnosu do preostalega sveta. Post je takrat poročal, da je revizija razkrila, da so predstavniki Twitterja in Facebooka večkrat neposredno obvestili Pentagon, da so njegovi napori pri vodenju psihološke vojne na platformah zaznani in razkrinkani. 

Facebookov direktor za odpravo globalnih groženj David Agranovich, ki je šest let preživel v Pentagonu, preden je postal direktor za obveščevalne dejavnosti Sveta za nacionalno varnost ZDA, naj bi poleti 2020 kontaktiral ministrstvo za obrambo in opozoril svoje nekdanje kolege, da "če jih je Facebook lahko zavohal, jih lahko tudi ameriški sovražniki". Kot je poročal Washington Post, težava za Agranovicha ni bila v tem, kaj je Pentagon počel, pač pa, da je bil pri tem razkrinkan. Spletna revija The Cradle, ki se osredotoča na geopolitiko Zahodne Azije, ob tem izpostavlja, da so uslužbenci Twitterja in Facebooka podpirali uporabo svojih platform v kampanjah informacijske vojne proti "sovražnim režimom" ter ameriškemu ministrstvu za obrambo celo svetovali, kako lahko svoje dejavnosti bolje in učinkoviteje skrije.

Notranja e-pošta in dokumenti s Twitterja, ki jih je objavil The Intercept, so potrdili, da vodstvo Twitterja ni le odobrilo Pentagonove mreže računov trolov in botov, ampak jim je zagotovilo tudi znatno notranjo zaščito z uvrščanjem na t. i. beli seznam. Ta praksa je, navaja časnik, uporabnikom računov omogočila nekaznovano delovanje kljub grobemu kršenju pravil platforme. Status "belega seznama" pa je tem računom tudi dejansko podelil algoritemske in druge privilegije, čeprav ni šlo za verificirane račune z modro kljukico. Kot je poročal The Cradle, so ti računi dolga leta poskušali vplivati na dojemanje družbene in politične stvarnosti in vedenje posameznikov, akterjev in skupin v zahodni Aziji, zlasti v Iranu, Iraku, Siriji in Jemnu. V mnogih primerih so imeli uporabniki za profilne fotografije ponarejene slike realističnih človeških obrazov, ki jih je ustvarila umetna inteligenca.

Twitter je tako, kar izhaja tudi iz Twitterjevih datotek, omogočil aktivnosti proti Iranu in razpihoval družbene nemire. Pri tem so ustvarili uporabniške račune različnih profilov z namenom napada na oblasti. Pri tem ni šlo za običajne opozicijske račune. Nekateri so se predstavljali kot ultrakonservativni Šiiti, ki so bili kritični do domnevno "preliberalnih" politik vlade, spet drugi pa so igrali vlogo "progresivnih radikalov", ki so obsojali obseg uveljavljanja islamskega prava s strani vlade. Omenjeni računi so nato širili različne informacije in protivladno propagando.

Korespondence razkrivajo, da je denimo julija 2017 uradnik iz Pentagonovega poveljstva za Zahodno Azijo in Severno Afriko poslal elektronsko pošto, v kateri je zahteval odobritev verifikacije za enega od računov ter uvrstitev 52 uporabniških računov na beli seznam "za okrepitev določenih sporočil". Med drugim je zahteval prioritetno obravnavo računa @YemenCurrent, ki je poročal o ameriških napadih z droni v Jemnu. Račun je namreč poudarjal natančnost napadov, ki da so usmerjeni zgolj v eliminacijo teroristov in ne civilistov. Glede natančnosti napadov je bilo izvedenih več analiz. Med drugim sta o tem poročala The New York Times in Guardian. V analizi slednjega izhaja, da je ob likvidaciji 41 posameznikov bilo ubitih še 1147 nedolžnih civilistov.

Tiskovni predstavnik Twitterja Nick Pickles je junija 2020 pred Obveščevalnim odborom predstavniškega doma ZDA povedal, da si Twitter prizadeva za končanje vseh "koordiniranih prizadevanj za manipulacijo platforme s strani sovražnih držav". Tudi njegovo vlogo pod drobnogled jemljejo novinarji, ki preiskujejo dokumente. "Naš cilj je odstraniti zlonamerne akterje in izboljšati javno razumevanje pomembnih tem," je na zaslišanju dejal Pickles. Že julija istega leta je bilo vodstvo Twitterja povabljeno v Pentagon, kjer so se udeležili brifingov, na katerih jim je ministrstvo predstavilo del svoje dejavnosti, razkrivajo dokumenti.  

Ob tem je zanimivo tudi, da so vodilni na Twitterju hiteli zakrivati sledi sodelovanja s Pentagonom, potem ko so izvedeli, da bo Washington Post objavil prispevek o aktivnostih CENTCOM-a. Po objavi zgodbe so si uslužbenci Twitterja izmenjali več sporočil in čestitk za učinkovito prikrivanje vloge pri aktivnostih ameriškega obrambnega ministrstva. Eden od uradnikov se je zahvalil vodilnim, ker so "storili vse, kar so lahko, da so zadevo obvladali". Ob tem je z olajšanjem ugotovil, da zgodba ni dobila preveč pozornosti. 

Seveda ne gre niti brez Rusov. Člani Skupine za boj proti tujemu vplivu (FITF) so zaposlili na desetine agentov FBI, ki so brskali po objavah na družbenih medijih, iskali vsebino, ki naj bi jo proizvajali "zlonamerni tuji akterji", ter jo označili in zanjo zahtevali cenzuro. Eden od nekdanjih vodilnih pri Twitterju je v enem od internih sporočil zapisal, da si Twitter ne bi nikoli upal ne ugoditi zahtevi po odstranitvi objave ali uporabnika, če bi vlada pred tem ta profil označila za profil, ki je povezan z rusko obveščevalno službo ali pa vlado. Tudi State Department naj bi označil na tisoče sovražnih profilov, čeprav pri Twitterju zanje niso našli dokazov, da bi bili povezani s tujimi vladami. Obveščevalni odbor v Senatu je na Twitter pritiskal z zahtevami po odstranitvi računov uporabnikov, posebej ruskih. Vodja odbora Mark Warner pa naj bi bil zelo nezadovoljen zaradi neuspeha pri iskanju dokazov o ruski vpletenosti v volitve 2016.

Poleg omenjenih so po pisanju Taibbija na Twitter pritiskali tudi iz Nacionalne varnostne agencije (NSA), ministrstvo za finance, oblasti zveznih držav in posredno celo "korporativni mediji", ki so od vlade prejemali namige o tuji propagandi in nato pritiskali na Twitter, naj ukrepa. Twitter datoteke omenjajo tudi zahteve, ki jih je na Twitter naslovil član uprave Pfizerja Dr. Scott Gottlieb. Ta je zahteval cenzuriranje treh vidnejših nasprotnikov ukrepov in cepljenja proti covidu-19.