'Kaj torej storiti z lestvico, ki ne pove ničesar? Najbolje, da utone v pozabo'

Seznam najuspešnejših osnovnih šole je nastal na podlagi rezultatov z Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki se pri nas izvaja ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole. Število točk posamezne šole predstavlja uspeh šole na NPZ v zadnjih treh letih.

"Število točk šole predstavlja povprečje ocen, ki jih je prejela posamezna šola, izračunano po sledeči formuli: povprečje vrednosti dosežkov učencev iz vseh predmetov na nacionalnem preverjanju znanja v šestem in v devetem razredu na zadnjem NPZ predstavlja 50 odstotkov končne ocene, povprečje vrednosti dosežkov učencev vseh predmetov iz vseh predmetov na nacionalnem preverjanju znanja v šestem in v devetem razredu na NPZ v letu prej predstavlja 25 % in povprečje iz leta pred tem predstavlja 25 %. Število točk posamezne šole se izračuna tako, da se povprečje vrednosti vseh predmetov z zadnjega NPZ pomnoži z 0,5, povprečje s prejšnjih dveh let pa z 0,25. Če so na voljo le podatki za nekatere od predmetov, se uporabijo le ti podatki. Če so na voljo le podatki z enega NPZ, se ti množijo z 1,0, če pa z dveh let, pa se vsako od njih množi z 0,5," pojasnjujejo avtorji.

Vir podatkov: Alma Mater Europaea

Kaj pa srednje šole?

Seznam najuspešnejših srednjih šol na je nastal na podlagi rezultatov mature. Število točk posamezne šole predstavlja uspeh šole na maturi v zadnjih treh letih. Faktorja, ki sta upoštevana, sta delež uspešnih na maturi in splošni - povprečni - pozitivni uspeh na maturi v zadnjem letu.

"Število točk posamezne šole se izračuna tako, da se delež uspešnih na maturi (v odstotkih) zadnje mature pomnoži z 0.25, splošni pozitivni uspeh na maturi v zadnjem letu se pomnoži z 0.25, delež uspešnih na maturi (v odstotkih) mature in splošni pozitivni uspeh z leta pred tem se pomnožita z 0.125, delež uspešnih na maturi (v odstotkih) mature in splošni pozitivni uspeh z leta pred tem se pomnožita z 0.125. Če so na voljo le podatki za nekatere od predmetov, se uporabijo le ti podatki," pojasnjujejo avtorji.

Avtorji raziskave pravijo, da bodo metodologijo še izboljšali in dodajajo, da seznam sicer odraža končno uspešnost šol, ni pa nujno edini odraz njihove kvalitete. "Pokazatelji kakovosti šole so zelo različni, saj je kvaliteta šole odvisna od mnogih faktorjev, med katerimi so tudi: znanje matematike, branja, naravoslovja, družboslovja, tujih jezikov ter ostalih področij, sposobnosti in veščin, disciplina, vzgoja, obšolske aktivnosti, športni rezultati, uporaba računalnikov in ostalih naprednih tehnologij, ustrezno razmerje med teorijo in praktičnim reševanjem težav, vzpodbujanje razmišljanja, odnos med učiteljem in otrokom, odnos med učiteljem in starši, vključenost staršev v aktivnosti šole, vključenost šole v lokalno okolje, delež učencev, ki šole ne dokončajo, uspeh šolarjev v nadaljevanju izobraževanja, zaposljivost šolarjev, njihovi prihodki v nadaljevanju kariere, usposobljenost in
dodatno usposabljanje učiteljev, število učencev na učitelja, število učencev na računalnik, proračun šole, porabljena sredstva na učenca ...," navajajo avtorji. Vseh teh faktorjev kvalitete ta raziskava in lestvica ne upoštevata.

Sviz razmišlja o tožbi

Na objavljeni seznam so se odzvali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Pravijo, da so zgroženi nad načinom razvrščanja šol na lestvici. Sviz meni, da gre za "metodološko povsem nestrokovno obdelavo podatkov, ki je številnim šolam naredila nepopravljivo krivico". Ob tem dodajajo, da je obdelava podatkov v nasprotju s 64. členom zakona o osnovni šoli in 18. členom zakona o maturi, ki eksplicitno prepovedujeta tovrstno razvrščanje šol. V Svizu zato že preverjajo možnost tožbe.

Ministrstvo: Najbolje, da lestvica utone v pozabo

Na seznam so se ostro odzvali tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Menijo, da lestvica v resnici služi "izključno samopromociji avtorjev". Prepričani so namreč, da lestvica prav nič ne pove o kakovosti šol, ampak samo "kakšna je bila v nekem trenutku raven znanja enega dela osnovnošolske in srednješolske generacije na točno določenem preizkusu znanja". Dodajajo še, da nikakor ne more veljati za leto 2014, saj v letu 2014 še nista bila izvedena niti nacionalno preverjanje znanja niti matura.

Poleg pomanjkljivosti kot so "arbitrarnost posameznih odločitev brez argumentacije in neodgovorna raba podatkov brez upoštevanja značilnosti šolskega sistema in uporabljenih podatkov" pa menijo, da manjka najpomembnejši podatek - to je, čemu naj bi tovrstna razvrstitev služila. "Kaj torej storiti z lestvico, ki ne pove ničesar? Najbolje, da utone v pozabo," menijo na ministrstvu.

Uporabi in objavi rezultatov učencev doseženih na nacionalnem preverjanju znanja nasprotujejo tudi v Združenju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Menijo, da je "dokaz neprimernega pristopa k poskusu razvrščanje šol brez ustrezne metodologije in v neposrednem nasprotju z veljavno zakonodajo".