Učinek metuljevega zamaha s krili je lahko grozljiv ...

Posebej je to očitno in vidno, ko zaplahuta s krili tako pomembna in vplivna država, kot so ZDA oziroma trenutno njen predsednik Donald Trump. Če pogledamo samo nekaj podatkov o mednarodnih posledicah.

Trump se je odločil, da bo korenito zmanjšal sredstva za Svetovni program za hrano. Zaradi te odločitve bo zaradi lakote umrlo še na desettisoče ljudi več, kot bi sicer. Ne v ZDA, ampak na drugih koncih sveta.

Nekaj številk: Afganistan, ogroženih je 9 milijonov ljudi; v Kongu 28 milijonov ljudi, od tega jih bo na stotisoče umrlo že v kratkem. Haiti, ogroženih več kot 5 milijonov ljudi; Južni Sudan, več kot 7 milijonov; Sudan 25 milijonov, od tega skoraj 2 milijona ne čuti samo pomanjkanja, ampak dobesedno strada. Potem so še Gaza, Jemen in drugi. S kronično lakoto se vsak dan sooča več kot 600 milijonov ljudi. O tem se govori, piše in poroča zelo, zelo malo.

Sredstva, ki so jih prej pomoči namenjale ZDA, so znašala štiri milijarde in pol dolarjev, zdaj bodo tukaj prihranili tri milijarde ... za še eno zlato plesno dvorano že bo. To je znesek, ki je več kot 400-krat nižji, kot znaša samo premoženje enega Američana, sicer trenutno najbogatejšega človeka na svetu.

Tistih nekaj, ki se s tem sploh še ukvarjajo, opozarjajo in govorijo o zgodovinsko najvišji številki ljudi, ki nimajo kaj jesti. Zdaj je tako, pravijo, da morajo lačni odstopiti del svoje hrane stradajočim.

Niso seveda krive samo ZDA, ki so bile doslej največji donator, tudi bogate evropske države so zmanjšale donacije.

In seveda vzroki lakote niso samo v tem, so tudi klimatske spremembe, lokalne vojne, konflikti.

Ki pa so tudi po svojih vzrokih pogosto globalni in s podporo vpletanja bogatejših držav, ki jim to koristi, ker bodo dobile poceni minerale, redke zemlje, zlato, diamante ...

Drugo plahutanje: Trump je takoj, ko je bilo mogoče, ZDA popeljal iz Svetovne zdravstvene organizacije, kjer so tudi prispevali precej denarja.

Tokrat pa ne gre samo za denar, v ozadju so še druge, potencialno usodne stvari za ves svet. Trump in njegovi svetovalci imajo pomisleke že pri cepljenjih, to se je pokazalo tudi pri covidu.

Trump ni samo izstopil iz mednarodne organizacije, ki med drugim koordinira odziv na nevarne izbruhe nalezljivih bolezni, ampak je v tem času takorekoč obglavil tudi najpomembnejše institucije, ki se s tem ukvarjajo doma. Ker trenutno večina sploh nima vodij, je nedavni odziv na izbruh hantavirusa usklajeval kar namestnik ministra za zdravje, admiral Brian Christine, ki je sicer strokovnjak za erektilno disfunkcijo in je pred nastopom sedanje pozicije na YouTubu prodajal pripomočke za težave s potenco.

Poleg tega je znan kot nasprotnik cepljenja in dvomi o virusih. No, lahko se potolaži, za tokratni sev izbruha ebole ni ne zdravila in ne cepiva. Število obolelih pa narašča in zdaj je na seznamu potencialno ogroženih že 10 afriških držav.

ZDA WHO dolgujejo še skoraj 300 milijonov dolarjev članarine za nazaj. Pomanjkanje denarja se zelo, zelo pozna, svarijo strokovnjaki. Pa ne samo to, izgublja se znanje, vedenje o virusih, znanje o obvladovanju izbruhov.

Strokovnjaki v Afriki pravijo, da bi lahko sicer do konca leta izdelali zdravilo, cepivo, toda odtegnitev financiranja bo to zavlekla. Bolezen pa se širi.

Kaj pa, ko pri nas zaplahuta, seveda veliko manjši, metuljček? Nov premier, nova vlada.

Učinki seveda niso primerljivi, poznali se pa bodo.

Še vedno bo ogromno ljudi živelo relativno dobro. Samo majhen podatek: Slovenci imajo med tujci na Hrvaškem največ nepremičnin, okoli 115 tisoč. In če so to bile na začetku podedovane hiške ali vile ali karkoli že, so Slovenci tudi zadnja leta med najboljšimi kupci. V zadnjih desetih letih so jih kupili še 24 tisoč, leta 2024 denimo več kot četrtino ponujenega na trgu, okoli 3500. In to velika večina z gotovino, brez posojil. Pri tem jih ne moti niti tamkajšnji davek na nepremičnine.

Pa ne samo na Hrvaškem, precej ljudi ima nepremičnine v Dubaju, Italija je priljubljena, nekateri kupujejo v Hurgadi, drugim je ljubši Ciper in tako naprej. Pomenljivi so tudi podatki, da smo, kljub zbujanju včasih katastrofičnih občutkov v družbi, pravzaprav zadovoljni s svojim življenjem na splošno in se pri tem na večini mednarodno primerljivih lestvic uvrščamo zelo visoko.

Nova vlada je že lansirala nekaj zadev, o katerih se bomo lahko prepirali javno: dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, pokop žrtev komunističnega režima na Žalah, prepoved rdeče zvezde ...

Ob tem se vedno spomnim prvega dela filma Umri pokončno, ko glavni zlobnež v interpretaciji nesmrtnega Alana Rickmana zahteva odkupnino v imenu gverilskega gibanja po imenu Azijska zora. Ki si ga je izmislil, zanima ga seveda samo denar.

Nekaj tistih predstavnikov sedanje sestave, ki nastopajo, kot da res verjamejo v ideje, pravzaprav izpade skoraj nekoliko ... preprosto. To je vlada interesov in kapitala. Ideološke teme pa so priročne, da se izgublja energija, da se javnost zamoti.

Pravo plahutanje kril pa se bo čutilo verjetno marsikje. Čutilo v šolah, ki bodo pod pritiskom, kako denimo poučevati spolno vzgojo, družinske odnose; plahutanje, ki bo povzročilo še več stisk marsikateremu odraščajočemu; čutilo se bo pri odnosu do univerz, čutilo se bo pri odnosu do kulture, na katero se večina spozna – če uporabim reklo iz zdaj tako zaželene klene slovenske tradicije – kot zajec na bobnanje; poznalo se bo v vedno večji robatosti javnega dialoga, antiintelektualizmu. Kakšen bo položaj žensk v znova vedno bolj patriarhalni družbi? Poznalo se bo pri odnosu do nevladnih organizacij, kjer da so sprejemljivi le gasilci pa kakšni prostovoljci, pri tem, da verjetno večina prav tako v resnici nima pojma, kaj pomeni prostovoljstvo. Poznalo se bo pri odnosu do ranljivih skupin. Poznalo se bo pri težko izborjenih pravicah živali. Poznalo mednarodno, ko bomo prijatelji z režimom, ki je kriv genocida, ki muči, ubija, požiga in ravno radira še eno državo.

Poznalo se bo pri odnosu do kritične javnosti, nad njo gredo ostro že sedaj. Seveda ubogi metuljček, ki je postal prispodoba, nima s tem prav nič.

In tudi vse to ni od včeraj, nekaj novega, nasprotno. Le da zdaj bledijo še tisti kančki upanja, ki so se sem in tja posvetili, ko gre za čisto navadno solidarnost, ki vidi nekoliko tudi čez lastne meje.

Kaj bo, če bo metuljček globalno plahutal tudi pri nas, ko bodo ljudje v begu pred smrtjo zaradi lakote, pred boleznimi spet množičneje prihajali, kaj bo, če na primer spet izbruhne globalna epidemija? In se bo z njo ukvarjal zanikovalec in prodajalec erektilnih implantatov?