Slovenija

Učinkoviteje proti korupciji

Ljubljana, 02. 07. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Čeprav mednarodne raziskave Slovenije ne uvrščajo med najbolj koruptivne države, se zdaj že vsi strinjajo, da je treba boj proti korupciji poostriti. Na konferenci Urada za preprečevanje korupcije je predsednik države Janez Drnovšek dejal, da je za slovensko politiko borba proti korupciji jasna prioriteta.

Odločno moramo povedati, da tega v naši državi ne sprejemamo, je zbranim politikom, gospodarstvenikom, ambasadorjem in predstavnikom tožilstva povedal predsednik države. Zagotoviti pa moramo, da ne bomo ostali zgolj pri besedah, temveč morajo biti kršilci kaznovani. Drnovšek je med drugim tudi dejal, da je bil boj proti korupciji vedno prioriteta slovenske politike, vendar pa je imela Slovenija v preteklosti številne prioritete, zato je vladi primanjkovalo resursov za reševanje vseh problemov.

Za uspešen boj proti korupciji je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo, vendar bo ta boj uspešen šele tedaj, ko bo boj proti pojavom korupcije prišel v zavest ljudi, je še dejal Drnovšek. Opozoril je tudi, da je bilo zlasti v zakonodajnem smislu na tem področju precej storjenega. Obenem je izpostavil tudi pomen institucij pregona pri zasledovanju in sankcioniranju tovrstnih pojavov. Te institucije postopno pridobivajo izkušnje, vendar pa jim ponekod še primanjkuje število strokovnjakov, je dejal Drnovšek in dodal, da morajo državljani tem institucijam zaupati in verjeti, saj bi bili v nasprotnem primeru načeti državni temelji.

Po Drnovškovih besedah je emipirično težko izmeriti, koliko je korupcije v Sloveniji. Sicer pa je sam optimist in verjame, da je večina ljudi poštenih, zato je prepričan, da pojav ni toliko razširjen, kot se zdi. Vendar pa se je treba zavedati, da držav brez korupcije ni in da so vedno obstajali ljudje, ki so do nekaterih stvari želeli priti po bližnjici, je dejal Drnovšek.

Drnovšek je izpostavil tudi sistem financiranja strank, ki prav s transparentnostjo onemogoča korupcijo. Zaradi financiranja delovanja strank z javnimi sredstvi je namreč nepotrebno, da bi stranke potrebna sredstva pridobila na nelegalen način. Prav tako pa ni potrebe, da bi stranke za svoje delovanje pridobila zasebna sredstva in bi se morala svojim donatorjem zato na nek način odkupiti. Izkušnje kažejo, da se s tovrstnimi težavami srečujejo mnoge razvite države, kjer imajo razvito demokracijo in so Sloveniji na marsikaterem drugem področju za zgled, meni predsednik republike.

Hanžek: Materialne potrebe nimajo meja

Jutri bo vlada obravnavala protikorupcijski zakon, ki naj bi postavil pomemben okvir protikorupcijskih praks v javnem sektorju. Potrebno pa je prepričati tudi zasebnike, da podkupovanje na dolgi rok ne pomeni dobre poslovne odločitve.

Materialne potrebe nimajo meja, je poudaril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in dodal, da rast zaslužka ne bo vplivala na zmanjševanje korupcije. Opozoril pa je tudi na prelivanje javnih sredstev v zasebni sektor in dodal, da sta javnost in mediji najboljša kontrolorja oblasti, vendar pa je za to potrebna odprtost. Prav netransparentnost dela pa po njegovem mnenju omogoča korupcijo.

Opozoril je na vprašanje, kje se korupcija začenja, saj meni, da je številnim ljudem takšno koruptivno ravnanje običajno. Korupcija zmanjšuje socialni kapital in povečuje razslojevanje, s tem pa se kršijo tudi človekove pravice, je poudaril Hanžek. Po njegovem se je temu vprašanju v preteklosti namenjalo premalo pozornosti, na kar kaže tudi dejstvo, da v desetih letih zaradi korupcije ni bil nihče pravnomočno obsojen. Kljub temu pa je Hanžek pohvalil dobro delo, ki ga v zadnjem času na tem področju opravlja tožilstvo. Dodal je, da je po njegovem treba vpeljati učinkovite mehanizme in tudi pripravljenost državnih organov za boj proti korupciji. Niso dovolj le institucionalni mehanizmi, pač pa tudi želja in hotenje ljudi, da se temu uprejo, je še pojasnil Hanžek.

Pomen medijev pri odkrivanju korupcije

Nizozemski veleposlanik Jan C. Henneman je izpostavil pomen mednarodne organizacije GRECO, katere predsednik je Drago Kos, s pomočjo katere je moč najti povezave med posameznimi državami, torej tudi Slovenijo in Nizozemsko. Pri tem pa je opozoril na pomanjkanje pozornosti slovenske javnosti, na katero kaže poročilo GRECO iz leta 2000. Dodal je, da je Slovenija v tem času pripombe iz poročila že upoštevala in nekatera med njimi tudi že institucionalizirala.

Henneman je med drugim izpostavil pomen medijev in civilne družbe pri odkrivanju korupcije, saj so na Nizozemskem prav zaradi televizijskega prispevka odkrili velik primer korupcije. Tamkajšnjo javnost pa je šokiral predvsem obseg in vrsta kršitev, saj je v javnosti prevladovalo mnenje, da korupcije v državi ni. Kot je pojasnil nizozemski veleposlanik, se je na razkritje korupcije takoj odzval tudi nizozemski parlament, ki je ustanovil posebno preiskovalno komisijo, ki je ugotovila, da je vlada na tem področju storila marsikaj, vendar pa institucionalne rešitve ne bi smele ostati le mrtva črka na papirju, saj mora boj proti korupciji priti tudi v zavest ljudi. Prav razprave preiskovalne komisije, ki jih je prenašala tudi televizija, pa so v javnosti naletele na velik odmev, je še pojasnil.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10