Učitelji dobili štirico

Rezultati javnomnenjske raziskave med osnovnošolci, ki jo je med učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole opravil časopis Dnevnik, kažejo, da sta športna in likovna vzgoja najbolj priljubljena predmeta. Med najbolj osovraženimi sta matematika in fizika, toda kljub zoprnim predmetom velika večina učencev rada hodi v šolo. Svojim učiteljem pa so učenci podelili oceno prav dobro.

Učitelji morajo delati na svojem smislu za humor

Najvišjo oceno (4,34) so anketirani učenci prisodili učiteljem športne vzgoje. Sledijo jim učitelji likovne vzgoje (4,21), naravoslovja v 7. razredu (4,15), zgodovine (4,13) ter državljanske vzgoje in etike (4,04). Najnižjo oceno so prisodili učiteljem fizike (3,64), kemije (3,77), matematike (3,82) in slovenščine (3,88). Med lastnostmi učiteljev so najvišje ovrednotili njihovo znanje (4,51), prijaznost in pripravljenost pomagati pri pouku (oboje 4,14). Manj so bili zadovoljni s pravičnostjo (3,77), najmanj pa s smislom za humor svojih učiteljev.

Zahtevnejši predmeti visoko na obeh lestvicah

Nekateri predmeti, praviloma zahtevnejši, se pojavljajo visoko na obeh lestvicah, torej priljubljenih in osovraženih predmetov. Tuji jezik je med najbolj osovražene predmete uvrstilo kar 34,7 odstotka vseh vprašanih (in s tem na četrto mesto na tej lestvici), obenem pa je to tretji najbolj priljubljeni predmet za sedmošolce (med te predmete ga je uvrstilo 30,5 odstotka vprašanih) in osmošolce (med priljubljene ga je uvrstilo 27,9 odstotka vprašanih). Devetošolci so ga uvrstili na peto mesto, kar kaže, da priljubljenost tujega jezika z leti upada.

Nasprotno pa slovenščina z leti postaja manj osovražena. Za sedmošolce je po nepriljubljenosti na drugem mestu, za osmošolce na tretjem, za devetošolce pa na petem mestu. Matematiko med priljubljene predmete uvršča četrtina vprašanih, slovenščino pa petina. Slabih sedem odstotkov je med osovražene predmete uvrstilo tudi izbirni predmet (najbolj osovražena od vseh je nemščina). Slovenski učenci imajo veliko raje likovno kot glasbeno vzgojo, tudi za glasbeno vzgojo pa zaostaja tehnika in tehnologija.

Dnevnikova raziskava je pokazala, da slovenski otroci radi hodijo v šolo. Podobne rezultate so pred tem posredovale tudi nekatere mednarodne raziskave. Dobre tri četrtine vprašanih jih je zatrdilo, da hodijo v šolo zelo radi (16 odstotkov) ali še kar radi (62,7), petina pa jih ne mara hoditi v šolo ali pa šolo celo sovraži. Teh je za dobre štiri odstotke. Slovenski šolarji se sicer v šoli in na poti domov počutijo varne. Da jih ni nikoli strah, je odgovorilo 91,1 odstotka vprašanih, 7,7 odstotka otrok je včasih strah, za dober odstotek otrok pa je šola in pot iz šole ves čas vir strahu in ogroženosti.