Na valentinovo bo Slovenijo ohromila ena največjih stavk v Sloveniji

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so razglasili, da bodo zaposleni v vzgoji in izobraževanju 14. februarja prihodnje leto stavkali. O tem so namreč glasovali v 767 zavodih po državi. 

Glasovanje o stavki se je zaključilo v sredo. Predsednica komisije za ugotavljanje rezultatov Petra Koritnik je na novinarski konferenci pojasnila, da so v roku prejeli zapisnike o glasovanju iz 707 zavodov.

Glasovanja se je po njenih navedbah udeležilo 39.469 (76 odstotkov) od 51.905 zaposlenih v zavodih, na katerih je organiziran Sviz. Za stavko je glasovalo 94,2 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja, 2283 oziroma 5,8 odstotka jih je glasovalo proti. Stavko so izglasovali v 683 zavodih, je še navedla Koritnikova.

Po Štrukljevih besedah je takšna podpora stavki "presegla vsa prejšnja glasovanja o stavkah v našem sindikatu od leta 1992 naprej". Stavko so vladi že napovedali, isto bodo svojim delodajalcem storili tudi zaposleni v 683 zavodih, je pojasnil.

V Svizu niso navedli podatka, ali je med zavodi, kjer je bila stavka izglasovana, tudi kakšna fakulteta. Kot je dejal glavni tajnik Sviza, so glasovanje izpeljali na nekaterih fakultetah v okviru Univerze v Ljubljani, kot sta pedagoška in ekonomska fakulteta. Na fakultetah v okviru Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem pa so glasovanje ustavili, in sicer zaradi poziva Visokošolskega sindikata Slovenije, da naj zaposleni na univerzah stavke ne podprejo, je navedel Štrukelj.

Kot je pojasnil, so ocenili, da je bolje poiskati kompromisno rešitev z visokošolskim sindikatom in predloge poenotiti, glasovanje bodo zato izvedli naknadno. Kdaj bi to lahko bilo, še ne ve. "Računamo, da se bodo ljudje tudi na univerzah naši stavki pridružili, ko bo bolj jasno, da te zahteve za univerzo presegajo zahteve na drugih ravneh izobraževanja," je pojasnil.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS), ki ima v članicah ljubljanske univerze več članov kot Sviz, so namreč prepričani, da zahteve Sviza favorizirajo osnovnošolske in srednješolske učitelje. Kot je dejal predsednik VSS Marko Marinčič, gre pri zahtevah Sviza za ozko interesno stavko učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, ki izključuje administrativno in tehnično osebje, prav tako pa so izrazito mačehovski do univerzitetnih delavcev in do vzgojiteljic.

Kako bo potekala stavka?

Štrukelj je napovedal, da se bo stavka 14. februarja začela z velikim shodom v Ljubljani, na posameznih zavodih pa bodo ostale stavkovne straže. S tem stavka ne bo končana, prekinjena bo tistega dne ob 22. uri in se bo prilagajala dogodkom za pogajalsko mizo. Torej se bo stavka lahko tudi obnovila, prav tako ni izključeno, da bi se razširila še na druge dele javnega sektorja, je pojasnil.

Po njegovih navedbah ni dvoma, da bodo osnovne in srednje šole 14. februarja zaprte, o tem, na kakšen način bodo stavkali v vrtcih, dijaških domovih in glasbenih šolah, pa se bodo še dogovorili.

Med stavkovnimi zahtevami je zvišanje osnovnih plač strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju od vrtcev do univerze, prav tako zahtevajo ustrezno ovrednotenje razredniškega dela ter regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.

Zahtevajo za dva do tri plačne razrede višje plače za zaposlene

Kot je napovedal Štrukelj, bodo stavko z veseljem odpovedali, če dosežejo dogovor o stavkovnih zahtevah za pogajalsko mizo. Danes je sicer tudi javno razkril, da zahtevajo od dva do tri plačne razrede višje plače za zaposlene v vzgoji in izobraževanju.

Na področju visokega šolstva pa primerljivo z dogovorom med vlado in zdravniki zahtevajo, da se strokovne delavce po 10 oziroma 12 letih od pridobitve doktorata uvrsti na novo delovno mesto, ki je za pet plačnih razredov višje. "Tukaj bomo testirali vlado, kako se bo topila v lastnem soku in nam pojasnjevala, da za nas pa ti vzpostavljeni principi ne veljajo," je dejal in spomnil na dogovor o primerljivosti zdravniških in učiteljskih plač iz leta 2002.

Po Štrukljevem prepričanju višje plače niso le sindikalne zahteve o boljšem vrednotenju učiteljskega poklica, ampak gre tudi za pomembno vprašanje, kam se bo usmerila država. "Ali bo v prihodnje zanemarjala in opuščala to, kar v ključnem delu prispeva k manjšim socialnim razlikam, kot so v povprečju v drugih delih Evrope," je vprašal. Poudaril je, da je gospodarstvo v Sloveniji v izjemno dobri kondiciji in da je čas, da javni sektor dobi nazaj tisto, kar je prispeval v gospodarski krizi.