Učitelji se zaradi inšpekcij in pritožb staršev počutijo kot 'v verigah'

Predsednik komisije DS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Branimir Štrukelj je na začetku posveta opozoril, da je bila strokovna avtonomija v preteklih letih v ozadju. "Ta diskusija odpira številna zelo zahtevna vprašanja tudi v razmerju do staršev, do kod lahko starš kot roditelj posega v avtonomijo učiteljstva. V mojih letih se je stremelo k temu, da se učenca ali dijaka spravi v red, danes pa so mnogi starši odvetniki svojih otrok, v nekaterih primerih celo najamejo profesionalne odvetnike," je dejal.

Ker je ta problematika pogosto prezrta in odrinjena na stran, je cilj posveta po Štrukljevih besedah osvetliti težave pri avtonomiji izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, s katerimi se dnevno soočajo v zavodih. Cilj predstavitve problematike širši javnosti je spodbuditi odločevalce k hitrejšemu in odločnejšemu ukrepanju na tem področju, ki začenja usodno posegati v delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema, je še dodal Štrukelj, sicer tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

Udeležence posveta je nagovoril tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. "Če radi rečemo, da so otroci naše največje bogastvo, potem moramo tudi tistim, ki se vsakodnevno trudijo s skrbjo, vzgajanjem in poučevanjem otrok, priznati, da so izredno pomemben člen v življenju otrok, posredno pa so tudi pomemben povezovalni element družbe," je dejal. Avtonomija učitelja po njegovih besedah pomeni tudi, da se po svoji vesti odloči narediti tako, kot meni, da je prav, brez da bi za to bil deležen kritik staršev ali pritiskov različnih organizacij.

Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan je poudaril, da jim delo v šolstvu močno otežuje cel regiment inšpekcijskih služb, od energetskih pa vse tja do šolske inšpekcije. "Vse to nam zelo otežuje delovanje, pri čemer nimamo nobenih zadržkov glede nadzora, želimo pa si, da bi sistem deloval tako, da bi nam pri delu pomagal in nas usmerjal k bolj kakovostnemu izvajanju pouka," je povedal. Ob tem je izpostavil delež financiranja javnega šolstva, ki se v zadnjih 10 letih drastično zmanjšuje. Za stabilno delovanje bi zadostovalo pet odstotkov BDP, za razvojno naravnano šolstvo bi potrebovali še bistveno več, šolstvu pa se trenutno namenjajo le štirje odstotki BDP, je dodal.

V nadaljevanju so ravnatelji posameznih osnovnih šol predstavili svoje videnje problematike in podali tudi konkretne predloge, s katerimi bo lahko ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poseglo v reševanje in urejanje problematike.

Tako je med drugimi ravnatelj kranjske Osnovne šole (OŠ) Matije Čopa Matija Horvat izpostavil tri ključne spremembe za izboljšanje stanja: ustanovitev učiteljske zbornice, ki bi omogočala vpogled v dogajanje v šolstvu, redni sestanki predstavnikov ravnateljev z ministrstvom in imenovanje ravnateljev na podlagi strokovnega izbora.

Da so nujne spremembe obstoječe šolske zakonodaje, je prepričan ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič. Na to je prav tako opozoril tudi ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek. Ravnatelji in učitelji se po njegovih navedbah zaradi pogostih obiskov različnih inšpekcij, pa tudi stalnih pritožb staršev počutijo kot, da so "v verigah". Treba je preoblikovati zakonodajo, ukiniti anonimne prijave in pohiteti s prenovo učnih načrtov, je bil jasen.