Ali štipendije res pomagajo pri reševanju kadrovskih težav?

Poklic vojaka, medicinske sestre, učiteljice. Vsem je skupno, da je njihov obstoj ogrožen. A v čem se razlikujejo? Medtem ko je zanimanja za pedagoške poklice vse manj, si več mladih kot pretekla leta želi v vojsko. Število dijakov narašča tudi na srednjih zdravstvenih šolah.

"Zakaj se potem ti mladi ne odločijo za zaposlitev, to tudi nas žalosti in to ugotavljamo zadnja leta, da nekdo ne spregleda, kaj je potrebno narediti in da obdržimo naš kader,". Problem je, da so plače prenizke, zdravstveni poklici pa slabo vrednoteni, meni Silva Kastelic, ravnateljica srednje zdravstvene šole v Ljubljani, od koder vsako leto na trg dela pošljejo povprečno 250 novih maturantov. Veliko izmed njih slabe plati opravljanja poklica odkrije že med praktičnim izobraževanjem, kar je lahko eden od razlogov, zakaj se mladi kljub kvalifikaciji za poklic v javnem sistemu ne odločijo.

"Za večino delavcev bi lahko rekel, da so preobremenjeni, pa zelo premalo je cenjen ta poklic. Je kar na slabem glasu. Pa tudi plače bi lahko zvišali," pravi Jošt Levec, dijak 3. letnika programa zdravstvene nege. "Zdi se mi, da so velikokrat preobremenjeni, vendar sami zares nič ne morejo, tako da bi se na tem dalo veliko narediti," se strinja tudi dijakinja Nika Rogelj.

Koliko delavcev natančno primanjkuje v zdravstvu, na pristojnem ministrstvu ne znajo odgovoriti, saj doslej država še ni uspela vzpostaviti enotnega kadrovskega sistema. Po nekaterih ocenah naj bi sicer na slovenskih bolnišničnih oddelkih manjkalo kar 21 odstotkov medicinskih sester in zdravstvenih delavcev.

Številke so kritične tudi pri učiteljih, ki jih primanjkuje, več kot 3600 pa pri vojakih, kjer so od svojega dolgoročnega cilja 10.000 vojakov do leta 2040 še oddaljeni. Trenutno številka znaša 7400 pripadnikov.

"Predvsem v zadnjem letu smo sprejeli vrsto različnih ukrepov, ki se med sabo dopolnjujejo, eden je, da smo letos prvič objavili štipendije za zdravstvene poklice, namenili smo sredstva za dijake zdravstvene nege, za magistre farmacije, za dipl. medicinske sestre in za študente medicine. Na letni ravni smo sedaj razpisali 100 štipendij," pojasni vodja Sektorja za kadre v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Eva Dajčman Šterk.

Na ministrstvu za obrambo ta številka za letošnje leto znaša 330 štipendij, na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje 200. "Dejansko je višina izplačane štipendije za srednješolca nekje blizu 400 evrov, za dodiplomskega študenta je ta povpreček nekje 520, za podiplomskega pa 570," pove podpolkovnik, načelnik sektorja za vojaške zadeve Simon Lindić. Za šolnike mesečna štipendija znaša 300 evrov. Za bodoče zdravstvene delavce pa: "Štipendije se razlikujejo od 150 evrov na mesec do 400 evrov na mesec," dodaja Dajčman Šterk.

Najvišje zneske torej prejemajo vojaški poklici, kjer so s štipendijami pričeli prvi, in sicer leta 2019. Takrat so bili zneski nižji, število podeljenih štipendij pa manjše. Zaradi zanimanja so zneske in količino postopoma zviševali, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se je tudi obrambni proračun iz leta 2019, ko je znašal več kot 511 milijonov evrov, zvišal na več kot 904 milijone evrov v letu 2024. Štipendije sicer postopoma zvišujejo tudi na ministrstvu za šolstvo, enak princip načrtujejo na ministrstvu za zdravje.

"Če se bo pokazalo, da je bilo več prijav, kot je bilo število ponujenih štipendij, bo ministrstvo tudi ustrezno rezerviralo ta sredstva in jih tudi povečalo," pravi Dajčman Šterk. Letos so na ministrstvu za zdravje za štipendije tako namenili 250 tisoč evrov, na MORS so rezervirali več kot tri milijone in pol evra sredstev, na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa dober milijon in 300 tisoč evrov.

"Za promocijo mislim, da bi bilo potrebno narediti veliko več. Seveda ta ukrep štipendij je absolutno dobrodošel, ampak tukaj bi bilo potrebno še npr., ne vem, ukrep, da imaš možnost pridobiti stanovanje, če delaš na določeni šoli v določenem kraju. Seveda tukaj je plačni sistem, ki še vedno ni spodbuden, sama promocija pa bi morala potekati z dobrimi praksami iz učilnic," meni dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Karmen Pižorn.

Štipendisti se sicer zavežejo, da bodo v Sloveniji v poklicu, za katerega so prejemali denarno spodbudo, delali vsaj toliko časa, kolikor let so prejemali štipendijo. Velikokrat pa ostanejo na slovenskem trgu dela tudi dlje časa, pojasnjujejo v slovenski vojski. "Letos pričakujemo, da bomo samo z naslova štipendiranja zaposlili več kot 80 pripadnikov stalne sestave, seveda so tu še pripadniki pogodbene rezervne sestave. Treba je povedati, da tukaj trend narašča. Se pravi, lani je bilo 70 plus, letos je bilo 80 plus, naslednje leto gledamo že po številki 100," pravi Lindić.

Pristojna ministrstva si sicer za promocijo poklicev prizadevajo tudi z drugimi ukrepi. "Govorimo o vojaških taborih, taborih za mlade tako za nepolnoletne dijake kot polnoletne dijake in študente kot tudi za opravljanje vojaških delovnih praks," še zaključi Lindić.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje denimo pomaga še s subvencioniranjem šolnin in financiranjem pripravništev. Na ministrstvu za zdravje bodo medtem po novem začeli še s financiranjem specializacij iz farmacije in zdravstvene nege. Mlade pa bodo v svoje vrste vabili tudi podobno kot vojska, s celostno medijsko kampanjo.