Ugrabitev Zorice Škrbić: sodba bo znana v ponedeljek

Obdolženi Milan Trivković je ob zaključku ponovnega sojenja ponovil, da je nedolžen. "Če bi imel kar koli s to zadevo, bi že na prvem sojenju sprejel ponudbo tožilstva," je dejal predsednici sodnega senata. Glede tega je njegov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar izpostavil, da je tožilstvo v prvem sojenju Trivkoviću v zameno za priznanje krivde ponujalo dve leti in devet mesecev zapora, zdaj pa zanj zahteva trikrat toliko.

Sodnica Barbara Črešnar Debeljak je danes sojenje prekinila s pojasnilom, da bodo člani sodnega senata danes glasovali glede zadeve, sodbo pa bo razglasila v ponedeljek.

Tožilka Mateja Gončin je med zaključnim govorom med drugim omenila, da specializirano državno tožilstvo vodi še en predkazenski postopek zaradi drugih še neznanih oseb, ki so sodelovale pri ugrabitvi Škrbičeve.

Ugrabljeno naj bi peljal do gozda, kjer sta jo mučila dva druga člana združbe

Tožilstvo Milanu Trivkoviću očita, da je pred ugrabitvijo 26. junija 2014 Zorico Škrbić kar nekaj časa opazoval, da bi se druščina seznanila z njenimi življenjskimi navadami. Prav tako naj bi ugrabljeno peljal del poti do gozda na območju ljubljanskega Viča, kjer sta jo mučila dva druga člana združbe, Željko Petrović in Blagoje Sazdov. Slednja sta dejanje priznala že na prvem sojenju in s tožilstvom tudi sklenila sporazum o priznanju krivde.

Tožilka izpostavila tudi grožnje zaščitenima pričama v tem primeru

Tožilka specializiranega tožilstva Mateja Gončin je danes v svojem dolgem nagovoru nanizala, kaj vse je obdolženega povezalo z ugrabitvijo Zorice Škrbić. Od tega, da ga je mama žrtve kakšen mesec pred dogodkom videla spati v avtomobilu svetle barve, parkiranem pod oknom hčerinega stanovanja, do Trivkovićevih poznanstev in stikov z drugimi člani združbe.

Izpostavila je tudi grožnje in ustrahovanja, ki naj bi jih doživeli dve izmed zaščitenih prič v tem sodnem postopku. Za zaščiteno pričo "100", kot so jo poimenovali, je med drugim navedla, da je po tem, ko so jo pretepli in poskušali povoziti z avtomobilom, na točki živčnega kolapsa pobegnila v tujino, ker se je bala za lastno varnost. Omenjena priča tako v ponovljenem sojenju sploh ni pričala, ampak so le prebrali njene izjave. Obe priči pa sta v času od preiskave do prvega sojenja na sodišču svoja pričanja o tem, ali sta res videli Trivkovića na dan ugrabitve v bližini kraja mučenja Škrbičeve oz. v beli alfi, kot so jo uporabili ugrabitelji, spremenili. Po besedah tožilke prav zaradi ustrahovanj.

Gončinova je bila kritična do sistema, ki pričam ne zagotavlja, da bi se počutile varno, da se njihova identiteta ne bi razkrila in ne bi bile žrtve nasilja kriminalnih združb. Sodni senat je pozvala, naj pravilno ovrednoti pričevanja posameznih zaščitenih prič, ki naj bi jih spreminjala iz strahu za lastno varnost in življenje.

Zagovornica: Stiki med Trivkovićem in obsojenimi zgolj slučaj

Zagovornica obdolženega Teja Mlinar Kovačič je nasprotno ocenila, da Trivkovića z ugrabitvijo povezuje zgolj to, da živi v bližini kraja, kjer je bila Škrbićeva mučena. Poznanstva in telefonski stiki med njenim klientom in ostalimi obsojenimi v tej zadevi v dneh neposredno pred ugrabitvijo in na dan ugrabitve in po njej pa so po njenih besedah zgolj slučaj.

Polemizirala je tudi navedbo tožilstva, da je združba potrebovala Trivkovića kot lokalca, ki je dobro poznal domnevno neobljudene in neznane gozdne poti, ki vodijo do kraja, kjer so ugrabitelji Škrbičevo priklenili na drevo in jo vso noč pretepali. Iz nje so hoteli izvleči, kje je skrit plen ropa banke SKB 1. novembra 2005, za katerega dolgoletno zaporno kazen prestaja partner Škrbićeve Dejan Vidmar. Da Trivkovića za to niso potrebovali, saj so območje in gozdne poti na njem dobro poznane in vedno obljudene, je danes zatrjevala odvetnica. Kraj mučenja pa je po njenih navedbah znan ne le širšemu krogu prebivalcev Viča, ampak prebivalcem cele Ljubljane in širše.

Trivkovićev odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je opozoril tudi na spremembo senata v tokratnem sojenju. Višje sodišče je namreč ob razveljavitvi prve sodbe zadevo vrnilo v odločanje istemu senatu. Vodja specializiranega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča pa je sodnici s prvega sojenja Vesni Podjed zadevo "z odredbo" odvzel in predodelil sodnici Barbari Črešnar Debeljak. Po njegovem gre za kršitev postopka, ki je sodišča višje stopnje v nobenem primeru ne bodo mogla prezreti.