Ugrabljeni Belokranjec toži državo, izpuščenega Alžirca in Maročana pa se boji

Potem ko smo včeraj poročali, da Alžirec in Maročan, ki sta bila avgusta lani zaradi ropa in ugrabitve takrat 79-letnega Miroslava Moravca iz Bele krajine obsojena na leto dni in devet mesecev zapora, nista več v zaporu, smo govorili z odvetnikom ugrabljenega. Povedal je, da je njegov klient zdaj v silnem strahu pred povračilnimi ukrepi.

"Bal se je, da bodo ti ljudje izpuščeni. Tudi če bodo odstranjeni iz Republike Slovenije, ker jim je bila izrečena stranska kazen izgona tujca, se boji, da bodo znova nelegalno prestopili meje z Republiko Slovenijo, in je v silnem strahu, da bodo obračunali z njim," je povedal Jožef Klavdij Novak iz odvetniške družbe Čeferin.

Od države zahteva 45.500 evrov odškodnine

Potrdil nam je tudi, da sta zoper državo vložila odškodninsko tožbo v višini 45.500 evrov, o čemer so sicer danes prve poročale Slovenske novice. "Po 26. členu ustave se lahko zahteva povrnitev škode, če je ta posledica določenega ravnanja ali opustitve državnih organov. Že v zadevi, ko je Silvo Plut moril in so odškodovanci zahtevali odškodnino od Republike Slovenije – to je tudi primer, ki smo ga zastopali mi – je sodišče reklo, da je država dolžna državljanom zagotoviti varnost. To pomeni, da obstoji ustavna pravica ne le, da se varuje posameznika pred nedopustnimi posegi države, ampak je država dolžna zagotoviti posamezniku varnost pred nedopustnimi posegi drugih posameznikov," je pojasnil.

Država pa ne odgovarja za karkoli, pač pa samo za posege, ki jih je mogoče predvideti in z ustreznim ravnanjem preprečiti. "Po Zakonu o nadzoru državne meje mora država preprečevati nedovoljene migracije. Ko prečkaš mejo, si dolžan izročiti dokument, se podrediti mejni kontroli in podobno. Ko je bil tožnik ugrabljen s strani obdolžencev, ki so bili obsojeni, trdi, da so kar dvakrat prečkali mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. In če bi mejni organi izvajali svoje dolžnosti, bi odkrili te tujce v njegovem avtu, odkrili bi njega, preprečili škodo in zadeva bi bila hitro končana. Ker pa država oz. njeni organi niso opravili dolžnosti, je prišlo do nepremoženjske škode, ki jo je oškodovanec utrpel."

'Prepričan je bil, da ga bodo ubili' 

Po Novakovih besedah ima Moravec zaradi dogodka tako fizične kot psihične posledice. "Utrpel je telesne bolečine, do njega so bili nasilni, grozili so mu, ga zvezali, preko ust so mu dali lepilni trak, od njega zahtevali denar ... Bil je v smrtnem strahu, prepričan, da ga bodo ubili, ko bodo prišli na lokacijo, kamor so želeli. Ves čas vožnje je bil v hudem strahu, kaj bo, skratka bal se je za življenje. Fizične posledice, ki jih ima danes, so težave pri hoji, bolečine v križu in glavoboli, psihične posledice pa so diagnoza akutna stresna motnja, posttravmatska stresna motnja, panične motnje, psihosomatske komplikacije ... Njegovo duševno zdravje ni več takšno, kot je bilo pred tem nasilnim dogodkom."

Moravec je sicer 4500 evrov odškodnine že prejel, in sicer po Zakonu o žrtvah kaznivih dejanj. "Od odškodninskega zahtevka, ki smo ga vložili, smo to odšteli, in tožba je vložena samo za razliko. 4500 evrov pa ni primerno zadoščenje za škodo in posledice, ki jih je utrpel," še meni odvetnik.

V šestih letih smo v Maroko in Alžirijo izgnali osem tujcev

Kot je znano, je novomeško sodišče 26. avgusta lani 18-letnemu Alžircu in 25-letnemu Maročanu izreklo eno leto in devet mesecev zapora, po prestani kazni pa naj bi ju za pet let izgnali iz države. Postopek zoper enega ugrabitelja je sodišče izločilo, saj je moralo preveriti njegovo dejansko starost. 

Včeraj so nam na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij potrdili, da sta bila oba tujca pogojno odpuščena v skladu z 88. členom Kazenskega zakonika. "Transfer tujcev po odpustu iz zapora je bil predhodno usklajen s Policijo, ki ju je prevzela in izvedla nadaljnje postopke," so pojasnili.

Trenutno sta nastanjena v Centru za tujce v Postojni, gibanje pa jima je omejeno. Na Policiji so nam danes odgovorili na vprašanja o postopku, ki sledi, in pojasnili, da je v njihovi pristojnosti, da izvršujejo upravne in sodne odločbe, v katerih je izrečen ukrep odstranitve in izgona tujca iz države, a se vsak postopek vodi individualno. "Po preučitvi primera in vseh okoliščin, ki vplivajo na izvršitev odločbe, se stori vse potrebno, da je omejevanje svobode gibanja v Centru za tujce čim krajše," so zapisali. 

Glede na to, da njuni matični državi ne sodelujeta pri repatriaciji svojih državljanov, nas je zanimalo tudi, kakšna je statistika tovrstnih izgonov v preteklosti in kaj se s temi ljudmi zgodi v primerih, če je izgon neuspešen. S policije so nam poslali tabelo s številom odstranjenih tujcev v Alžirijo in Maroko po letih, iz katere je razvidno, da smo jih od leta 2014 vrnili le 14 – šest v Alžirijo, osem pa v Maroko. 

Če je izgon neuspešen, lahko začasno ostanejo pri nas 

Če je izgon neuspešen, se v skladu s sedmo alinejo 2. odstavka 73. člena Zakona o tujcih tujcu dovoli, da začasno ostane v Republiki Sloveniji, so še pojasnili na Policiji. 

"Tujcev, ki v RS zaprosijo za mednarodno zaščito, se ne sme odstraniti iz države vse do zaključka postopka mednarodne zaščite," so dodali.