Slovenija je 12. novembra objavila razpis za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, prek katere naj bi vsak državljan dobil brezplačen dostop do vseh orodij umetne inteligence, je takrat ob robu obiska vlade v goriški regiji povedal Golob.
Inštitut Danes je nov dan je skupaj z 71 strokovnjaki in organizacijami z najrazličnejših področij na premierja naslovil odprto pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost glede smotrnosti takšnega nakupa tako z vidika porabe javnih sredstev kot z vidika digitalne suverenosti.
Kot so v sporočilu za javnost opozorili na inštitutu, je kupovanje licenc za tuja zaprtokodna orodja v nasprotju s predlogom nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030, ki je trenutno v javni obravnavi, in evropskimi usmeritvami za krepitev tehnološke neodvisnosti.
"Zakaj država sredstev ne usmerja v razvoj javne odprtokodne slovenske generativne umetne inteligence, namesto da povečuje odvisnost od komercialnih ponudnikov, katerih odločitve narekujejo ozki finančni in geopolitični interesi," se ob tem sprašujejo podpisniki pisma.
V pismu so kritični tudi do odsotnosti posvetovanja s strokovno in splošno javnostjo. Široka razprava pred oblikovanjem javnega naročila bi po prepričanju podpisnikov lahko razkrila številne pomisleke glede varnosti uporabnikov in osebnih podatkov, na kar je opozorila tudi informacijska pooblaščenka.
Podpisnike skrbi vpliv generativne umetne inteligence na ranljivejše skupine, kot so otroci in osebe z nižjo digitalno pismenostjo. Izpostavljajo tudi vprašanje etičnosti podatkovnih zbirk. Pogosto namreč ni jasno, ali so bili pri usposabljanju modelov umetne inteligence uporabljeni osebni podatki ali vsebine, pridobljene s spleta ali družbenih omrežij, kjer je kredibilnost in točnost informacij pogosto vprašljiva, so navedli.
Kritiki javnega naročila so opozorili tudi na problematiko spoštovanja avtorskih in delavskih pravic. "Veliki jezikovni modeli so namreč pogosto urjeni brez ustreznih dovoljenj avtorjev vsebin, hkrati pa generativna umetna inteligenca vse prevečkrat temelji na različnih načinih izkoriščanja nevidnega in 'podplačanega' dela," so zapisali.
Dotaknili so se tudi okoljskih pomislekov, saj podatkovni centri za svoje delovanje potrebujejo veliko energije in vode. To je po prepričanju nevladnikov v nasprotju z zavezami o zelenem prehodu.
Podpisniki in podpisnice odprtega pisma od Goloba zato zahtevajo, naj znova premisli o nameri nakupa in omejena javna sredstva raje vloži v razvoj avtonomne, odprte, varne in trajnostne umetne inteligence, ki bo rezultat domačega znanja in bo zasledovala javni interes Slovenije.
Pod pismo so se poleg inštituta Danes je nov dan med drugim podpisali še DUM – društvo umetnikov, nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, Slovenski center PEN, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, društvo Umanotera in Piratska stranka.
Golob: Mogoče ne poznajo namena platforme
Premier Golob je danes ob obisku vlade v zasavski regiji dejal, da pozivov ne pozna, verjame pa, "da ti, ki pozivajo, mogoče ne poznajo najbolje namena platforme".
"Trenutno potekajo pogajanja o tem, da bi Slovenija vzpostavila nacionalno platformo. Glavni namen nacionalne platforme pa je varen dostop in skladiščenje naših podatkov," je izpostavil.
Danes, je po premierjevih besedah večina tistih, ki delajo z umetno inteligenco, "žal obsojena na to, da so naši podatki prosto na razpolago neznanim osebam". "Glavni namen nacionalne platforme pa je, da se ta dostop zameji in da s podatki ne morejo upravljati multinacionalke, ampak samo uporabnik sam," je pojasnil.
Rok za oddajo ponudb 11. december
Razpis z nazivom Dostop in konfiguracija dostopov do platforme z vrhunskimi jezikovnimi modeli je v imenu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije na slovenskem in evropskem portalu javnih naročil objavilo ministrstvo za javno upravo. Rok za oddajo ponudb je 11. december, torej ta četrtek.
Čeprav je uporaba klepetalnih robotov ter drugih rešitev, ki imajo v ozadju velike jezikovne modele, kot so npr. ChatGPT, Claude in Google AI Studio, danes že zelo razširjena, gre pri zagotovitvi omenjene platforme za velik korak naprej. Omogočala bo namreč učinkovito, varno ter z evropskimi standardi in zahtevami skladno obdelavo podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora, je za STA ocenil profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter vodja laboratorija za podatkovne tehnologije Marko Bajec.
"Pri rabi obstoječih rešitev se namreč pogosto ne zavedamo, kam podatke pošiljamo, kje se obdelujejo in za kakšne namene se uporabljajo. Nasprotno pa so pri omenjeni platformi varstvo osebnih podatkov, informacijska varnost in suverenost podatkov ključna načela," je poudaril.
Ta razpis po njegovem mnenju predstavlja enega od korakov za zagotovitev učinkovite, varne in etično nesporne rabe umetne inteligence.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.