Nataša Arčnik Pavlin je zaradi psihičnega nasilja pred 18 leti skupaj z otrokoma zbežala od svojega partnerja. V večletni zvezi, v kateri sta se rodila dva otroka, je bila deležna tudi izolacije in finančnega nasilja.
"Ne rabiš k mami, zakaj ne bi bila z mano. Ti bom jaz telefon kupil, ti bom naročnino plačeval. Takšni mali mali bombončki, ki so vodili v to, da je bil nadzor 100-odstoten. Jaz temu pravim zlata kletka, saj sem na drugi strani imela na voljo vse," se spominja Arčnik Pavlinova.
"Priznam pa, da sem v partnerju iskala očeta, torej zaščito, kar sem po eni strani tudi dobila," dodaja.
Dejstva, da gre za nasilje, se ni zavedala od začetka zveze. To je ugotovila prek prijateljic, ki so jo spraševale, zakaj ne hodi v službo. Čeprav je govora o fizičnem nasilju navadno več, pa psihologinja Andreja Poljanec razlaga, da je psihično nasilje pogostejše. Tega lahko opazimo tako do partnerke kot tudi do otrok.
Kot razlaga, gre za različne zbadljivke, poniževanje, šikaniranje, prelaganje krivde na otroke, očitanje, tihe maše, zapiranje v sobe, v kot. Teh oblik je ogromno in so zelo toksične.
Arčnik Pavlinovi, ki tedaj ni imela svojega denarja in imetja, je bilo o razhodu najtežje povedati prav otrokoma: "V tistem trenutku nisem znala drugače, kot da sem jima rekla, da gremo na izlet. Seveda pa sem jaz kot mama tudi žalovala - za življenjem. Šla sem skozi proces, otroci so bili z mano in so seveda to tudi čutili."
Ločitev je za otroke vedno stresna. Je pa ključna odkritost in to, da otrok ve, da se starša ločujeta, je na posvetu o povezavi med nasiljem v družini in medvrstniškim nasiljem povedala Poljanec: "Ravno zato bi bilo treba več delati z družinami, starši, jih spodbujati, regenerirati in priučiti določenih vzgojnih principov ali spretnosti. Tudi zavedanja sebe, svojih čustev, svoje preteklosti ... Celoten otrok, na različnih področjih, v duševnosti, razmišljanju in čustvovanju, se drugače razvija, kot če ima varno in spodbujajoče okolje."
A uspešna podjetnica težko zgodbo danes vidi kot nov začetek: "Velikokrat me vprašajo, ali bi karkoli spremenila. Jaz pravim, da v svoji preteklosti ne bi ničesar spremenila. Zakaj? Ker sem dandanes takšna, kot sem, zaradi teh dejanj."
Žrtve nasilja se po pomoč lahko obrnejo na 24-urni SOS telefon ali pokličejo policijo na 113.
