'Ukanili so študente, učitelje in raziskovalce'

Parlamentarni odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je organiziral javno predstavitev mnenj o predlogih resolucij o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (NPVŠ) ter o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (RISS).

Da bo razprava pestra, je dalo vedeti že pismo študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi, ki so združeni v neodvisno pobudo Mi smo univerza, saj so ti poslance še pred začetkom odbora pozvali, naj oba predloga zavrnejo. Trdijo namreč, da je predlagatelj v času priprave dokumentov prezrl večino pripomb posameznikov in institucij, ki delujejo na obeh področjih. "S predlogoma je predlagatelj ukanil študente, učitelje in raziskovalce, namerava pa tudi izigrati odločitev zakonodajalca,“ dodajajo.

Pravijo, da nacionalni program VŠ ne odpravlja anomalij visokošolskega sistema, uvaja pa nove problematične ukrepe – izločitev iz sistema javnih uslužbencev, fleksibilno upravljanje s človeškimi viri in korporativno vodenje visokošolskih institucij.

Oba programa po mnenju nasprotnikov napovedujeta tudi ovire pri usposabljanju najboljših študentov na doktorski ravni in na dodiplomski ravni. Na slednji si bodo denimo študentje, ki bi radi študirali vzporedno na dveh programih, morali sami plačati za študij na drugem programu. "Spremembe pri usposabljanju mladih znanstvenikov bodo povzročile, da znanstvene vede v prihodnosti ne bodo mogle več zagotoviti ustreznega prenosa znanja na mlajše generacije,“ so prepričani.

Golobič pozval k dolgoročnemu razmišljanju

Gregor Golobič je sicer v uvodnem govoru na odboru dejal, da se je slovenska širša javnost odvadila razmišljati dolgoročno. Povedal je, da če kje, potem je dolgoročnost potrebna na področju znanosti, raziskav, inovacij, visokega šolstva. "S temi dokumenti poskušamo to dimenzijo vrniti," je dejal Golobič.

Pojasnil je, da želijo povečati odgovornost tistih, ki sodelujejo v visokošolskem procesu in povečati avtonomijo ustanov. Zastavljenim ciljem v strategiji morajo po Golobičevem mnenju slediti tudi konkretni ukrepi in neposredna proračunska sredstva. Dokumenta tako po njegovem prinašata naloge za vse udeležence, pa tudi za državo, da bo izdatneje kot v preteklosti investirala v to ključno razvojno področje, je poudaril.

Golobič je sicer dejal, da je pri sprejetju dokumentov potrebno čim širše soglasje, ki ga trenutno še ni. "Poskušali bomo doseči čim širšo stopnjo sprejemljivosti za vse udeležence v razpravi, za vse zainteresirane javnosti ter družbe," je dejal.

Več kot 30 govorcev

Na razpravo v DZ se je prijavilo več kot 30 govorcev, najbolj kritičen med njimi pa je bil Matej Makarovič z novogoriške fakultete za uporabne študije. Po njegovi oceni je predlagana resolucija o NPVŠ zgrešena že v temeljni filozofiji. "Bila je cela vrsta kritičnih pripomb, ki jih visokošolsko ministrstvo ni upoštevalo," pravi in dodaja, da resolucija temelji na ustvarjanju delitev namesto na sinergijah, sam študijski proces bo zato manj kakovosten. Makarovič je opozoril, da bo po tej resoluciji nad študenti druge stopnje bolonjskega študija ves čas visela grožnja vračanja denarja. Kot je dejal, bo kakovosten študij zaradi zmanjšanja koncesij visokošolskim zavodom mogoč le še na univerzi. "Tega programa ni smiselno spreminjati in dopolnjevati, v dobro gospodarstva, znanosti in celotnega šolstva ga je treba takoj zavrniti," je bil oster.

'Univerza ne more postati razvojni oddelek nekih podjetij!'

Tomaž Sajovic, predsednik Sindikata delavcev ljubljanske univerze, je na odboru dejal, da ima človek pri tej strategiji občutek, da imamo na eni strani inštitute, na drugi strani pa potrebe družbe. "Vsekakor ni mogoče univerze spreminjati v razvojne oddelke nekih podjetij! Univerza bo za gospodarstvo največ storila, če bo delala neodvisno," je dejal in dodal, da si je treba prizadevati, da študente ne bi obravnavali kot neki predmet. "Ko rečemo, da morajo vračati denar, jih spremenimo v predmet. Potemtakem so si za to krivi sami, a oni so del sistema," je še opozoril.

Prorektor ljubljanske univerze Miha Juhart je podal globalnejši pogled na ljubljansko univerzo, ki ta dokument pozdravlja. A opozarja, da je nesprejemljivo, da umetniške akademije niso del obeh dokumentov. V obeh dokumentih pogrešajo sodelovanje tudi preostalih ministrstev z morebitnimi ukrepi.

Dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Aleš Valič je dodatno opozoril, da jih na umetniških akademijah skrbi, da bodo v prihodnosti potisnjeni na stranski tir, ker se bo pozornost usmerila na visoko šolstvo.

Golobič: Dokumenta sta še vedno odprta

Golobič je sicer spomnil, da sta dokumenta še vedno odprta, parlament pa ju bo predvidoma obravnaval na majski seji. Pravi, da so se s predstavniki univerze že dogovorili za določene amandmaje. "Ta dva dokumenta sta nova posoda, v katero želimo v prihodnjih letih natočiti drugačno, bolj kakovostno, še zmeraj odprto in dostopno visoko šolstvo ter raziskovalno sfero," je dejal Golobič.