UKC Ljubljana: Ne ustvarjamo izgube, temveč ustvarjamo zdravje

Svet UKC Ljubljana se je 25. oktobra seznanil z izgubo zavoda v višini 29,3 milijona evrov v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Ministrstvo za zdravje je zato vodstvo UKC Ljubljana pozvalo k analizi vzrokov za nastalo izgubo in pripravi ukrepov za sanacijo poslovanja. Predvidoma v prvih dveh tednih novembra se bodo predstavniki ministrstva in zavoda tudi sestali.

V UKC Ljubljana so pojasnili, da so pripravili analizo vplivov oziroma dejavnikov, ki so v največji meri vplivali na izkazani rezultat. Največji vpliv ima po navedbah UKC način obračunavanja storitev ZZZS.

V letu 2023 je namreč priznana povprečna utež, ki odraža zahtevnost opravljenih storitev, za UKC Ljubljana znašala 1,83 in je glede na izhodiščno leto 2019 padla za 0,01. V ljubljanskem kliničnem centru opozarjajo, da je zaradi vedno večjega deleža obravnavanih težjih in urgentnih bolnikov padec nerazumljiv. "Predvsem zato, ker javno objavljeni podatki ZZZS v večini javnih zavodov izkazujejo rast zahtevnosti glede na pretekla leta, na primer UKC Maribor je od leta 2019 do 2023 priznana povprečna utež narasla z 1,83 na 2,00. To v prihodkih predstavlja razliko približno 35 milijonov evrov na leto," so zapisali.

Dodatno k zaostajanju realizacije prihodkov naše največje bolnišnice v letu 2023 prispevata začetek energetske sanacije in prenova glavne stavbe, kar vpliva na zapiranje dela bolnišnice in s tem dela posteljnih kapacitet. Velik vpliv ima po njihovih navedbah tudi kirurška klinika, ki je zaradi velikega števila urgentnih primerov prisiljena odpovedovati redne elektivne in finančno pozitivne programe.

V UKC Ljubljana ob tem pojasnjujejo, da urgentne bolnike obravnavajo vse dni v letu, tudi ob koncih tedna, za praznike in ponoči. Večji del bolnikov obravnavajo izven rednega delovnega časa, ti pa potrebujejo bistveno bolj celostno obravnavo, kar dodatno povečuje strošek obravnav. Stroški, ki jih priznava ZZZS v kalkulaciji stroškov, pa se nanašajo zgolj na osnovne stroške rednega dela, so poudarili.

Cena storitev tako po navedbah UKC Ljubljana ne upošteva dodatkov za dežurno delo, nadur in velikega obsega aktivnosti za zagotavljanje neprekinjene dostopnosti diagnostičnih in terapevtskih storitev za vsa mogoča patološka stanja, ki jih zagotavljajo tudi kot edini zavod v Sloveniji. Pomemben vpliv predstavlja še rast stroškov z naslova usklajevanja cen, medtem ko na strani prihodkov ni vključene inflacijske klavzule, kot je to veljalo za leto 2022, so dodali.

Ob obravnavi realizacije poslovanja v prvih osmih mesecih leta in ocene do konca leta 2023 je svet zavoda zadolžil vodstvo, da analizo predstavi ustanovitelju in ZZZS z namenom iskanja dolgoročno vzdržne rešitve za neprekinjeno izvajanje najzahtevnejše in urgentne zdravstvene dejavnosti UKC Ljubljana.

"Javni zavod UKC Ljubljana zagotavlja tretjino hospitalnih zdravstvenih storitev v Sloveniji, med njimi najzahtevnejše kot edini izvajalec, in s svojo dejavnostjo ne ustvarja izgube, temveč ustvarja zdravje z opravljanjem najzahtevnejših storitev za vse prebivalce Slovenije, ob tem pa ima presežek odhodkov nad prihodki," so še poudarili v kliničnem centru.

ZZZS za celovito neodvisno revizijo poslovanja UKC Ljubljana 

Na ZZZS menijo, da bi moral svet zavoda UKC Ljubljana ali njegov ustanovitelj izvesti oz. naročiti celovito neodvisno revizijo poslovanja UKC Ljubljana. Ta bi morala po oceni ZZZS pregledati tudi odhodkovno stran, na primer z vidika racionalne nabave prek javnih naročil, ustreznih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev v rednem delovnem času glede na obseg opravljenih storitev ter razmejitve stroškov na zdravstveni in pedagoško-raziskovalni del. Na tej podlagi bi moral svet zavoda pripraviti uravnotežen sanacijski program ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani, menijo na ZZZS.

"Prav tako menimo, da bi moralo računsko sodišče redno, vsako leto izvajati nadzor nad poslovanjem UKC Ljubljana, podobno kot ga računsko sodišče na podlagi zakona vsako leto izvaja nad poslovanjem ZZZS," so zapisali.

Ob tem so pojasnili, da financirajo program zdravstvenih storitev v skladu z veljavno vladno uredbo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023. ZZZS vsa razpoložljiva sredstva namenja za financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker že tretje leto zapored nima dovolj lastnih sredstev, prejema tudi transferje iz državnega proračuna, v letu 2023 predvidoma 372 milijonov evrov.

S težavami v poslovanju se po navedbah zavoda srečujejo tudi druge bolnišnice, ne le UKC Ljubljana. ZZZS finančnih virov za dodatno financiranje bolnišnic nima. Ali je izguba posamezne bolnišnice posledica prenizkih prihodkov, slabega obvladovanja odhodkov ali kombinacije obojega, je po njihovih navedbah stvar presoje sveta zavoda. Ob tem so na ZZZS izpostavili še, da v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti in aktom o ustanovitvi o pokrivanju primanjkljaja bolnišnic iz državnega proračuna odloča vlada.

Kot so pojasnili, v Sloveniji za razvrščanje bolnišničnih obravnav v sistem skupin primerljivih primerov (SPP) in s tem določanje cen obravnav uporabljajo avstralske klasifikacije. Vsi deležniki v zdravstvu so se po navedbah ZZZS dogovorili, da se s 1. januarjem 2023 klasifikacije posodobijo. To pomeni, da izvajalci v letošnjem letu uporabljajo najnovejšo različico klasifikacij za razvrščanje bolnišničnih obravnav po stopnjah zahtevnosti, ki je uveljavljena tudi v številnih drugih državah.

Na podlagi analize vpliva novih klasifikacij na prihodke izvajalcev pa ZZZS ugotavlja, da je sprememba glede na prejšnjo verzijo v UKC Ljubljana manjša kot pri večini drugih izvajalcev. "Sicer pa je UKC Ljubljana tudi ena od pilotnih bolnišnic, ki v letošnjem letu prispeva podatke o dejanskih stroških, ki bodo podlaga za izračun novih cen bolnišničnih obravnav. Na podlagi stroškovnih analiz in podatkov o stroških po pacientih bodo lahko cene še realneje določene ter vključene v splošni dogovor oz. vladno uredbo," so še pojasnili.