UKC Ljubljana maksilofacialne kirurge pozval, da pridobijo naziv svetnik

Sestanka na ministrstvu za zdravje so se udeležili predstavniki razširjenega strokovnega kolegija za maksilofacialno in oralno kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstva za zdravje. "Sestanek je bil zelo konstruktiven in informativen. Drug drugemu smo povedali, kakšne so težave in predstavili situacijo. Istočasno smo se tudi dogovorili, da bomo vsak na svojem področju iskali predloge možnih rešitev," je v izjavi po sestanku dejala državna sekretarka Jasna Humar. Ponovno se bodo sestali prvi teden po novem letu.

Zobozdravnica in podpredsednica zdravniške zbornice Barbara Škrlj je opozorila, da je v Sloveniji ena maksilofacialna kirurgija, kjer operirajo rakave bolnike, otroke in mladino z anomalijami ter poškodovane v nesrečah. "Čez dva meseca bomo imeli sedem specialistov za 24 ur na dan sedem dni v tednu. Če se zgodi nesreča, se vprašajmo, kdo bo operiral," je dejala. Odločevalce zato pozivajo, naj se sestanejo z njimi in najdejo rešitev.

Danes so sicer predstavili rešitve ter dobili navodilo, naj jih zapišejo. Pričakujejo predvsem izboljšanje kadrovskih in prostorskih pogojev, "pika na i pa je bil zakon o zdravstveni dejavnosti, ki omejuje svobodo dela". Dodala je, da obstajajo možnosti, da štirje kirurgi, ki so dali odpoved, ostanejo na UKC Ljubljana, a da je to odvisno od posluha odločevalcev.

Po njenih besedah specialisti maksilofacialne kirurgije ne zapuščajo zaradi plače, ampak pogojev dela in kadrovske stiske. "Isti oddelek, ki je samo en v Sloveniji, je poleti moral zapreti operacijsko sobo zaradi nevarnosti, da z lesenega stropa pade klima na pacienta ali terapevta," je ponazorila.

Tudi generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je sestanek ocenil kot konstruktiven. Ponovil je, da obžaluje vsako od štirih odpovedi. Zaenkrat pa kaže, da se bo program dalo izpeljati, vendar bo to zagotovo težje. "Slišal sem, da so kolegi v stiski. Verjamem, vsi smo v stiski. Zagotovo pa so v stiski bolj pacienti kot kolegi. Rad bi poudaril, da je zdravstveni sistem sistem, ki se ga ne rešuje s tem, da se ga uničuje," je povedal.

O pogojih dela na kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo pa je dejal, da po delovnopravni zakonodaji nikakor niso kršeni, "res pa je, da so, kar se tiče infrastrukture, slabi že 30 let in to poskušamo popraviti na različne načine".

Nekdanjemu vodstvu oddelka so takrat ponudili oddelek plastične kirurgije v glavni stavbi, kar so po besedah Juga zavrnili, saj bi selitev onemogočala sodelovanje stomatološke in maksilofacialne stroke. Nato so jim ponudili gostovanje na kliniki ORL, "ki je trenutno predimenzionirana in bi nudila idealno rešitev za združevanje tako maksilofacialne in oralne kirurgije, vendar se stroka takrat za to odločitev ni odločila in je sama želela ostati v tej stavbi".

Jug je dodal, da so se s kirurgi, ki so dali odpoved, pogovarjali in da bodo izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja zakon. "Pozvani so bili, da pridobijo naziv svetnik, na ta način se odpirajo nove možnosti zaposlovanja. Upam, da bodo kolegi temu sledili," je povedal.

Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč določa, da lahko javni zdravstveni zavod, ki ima naziv kliničnosti, z zdravnikom ali zobozdravnikom z nazivom svetnik ali višji svetnik, ki ni zaposlen v okviru javne mreže, sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vključno z dopolnilnim delom, za največ 40 odstotkov polnega delovnega časa. Pogodbo lahko sklenejo za največ 12 mesecev.

Nabor storitev, ki jih lahko opravljajo, bi sicer morala ministrica za zdravje s pravilnikom določiti do 21. julija, na ministrstvu pa zagotavljajo, da je v zaključni fazi usklajevanja. Po neuradnih informacijah STA naj bi nabor sicer vključeval tudi storitve, ki se opravljajo v okviru maksilofacialne kirurgije v bolnišnični dejavnosti.

Naziv svetnik ali višji svetnik podeli ministrstvo na predlog zdravstvenega sveta. Pri podeljevanju ocenjujejo tri delovna področja (strokovno delo, strokovno-organizacijsko delo in izobraževalno delo) in dopolnilna merila (izobraževanje po specializaciji, raziskovalno delo, članki z in brez recenzije), so sporočili z ministrstva za zdravje. Kandidat za naziv svetnik mora imeti visoko izobrazbo in najmanj 10 let specialističnega dela oziroma 15 let dela brez pripravništva za področja brez specializacije ali če ta traja manj kot tri leta. Kandidat za naziv višji svetnik pa visoko izobrazbo in najmanj 15 let specialističnega dela oziroma 20 let dela brez pripravništva.

Predsednik razširjenega strokovnega kolegija Aleš Vesnaver, ki sicer deluje v zasebni ordinaciji, pa je po sestanku med razlogi za odpovedi kirurgov naštel slabe pogoje dela, preobremenjenost in novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njegovih besedah so bili kirurgi na kliniki zaposleni 80-odstotno in da so v tem času dali vse od sebe. "Da ti nekdo predpiše, da v svojem prostem času ne smeš delati še dodatno, je unikum Slovenije," je povedal.

Dogajanje zadnjih dni vse bolj kaže neposredne učinke novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo "vlada razglaša kot reformo zdravstvenega sistema, čeprav ta v praksi ni odpravila nobenih ključnih sistemskih težav, temveč jih je še poglobila", so po torkovi seji opozorili v Koordinaciji zdravniških organizacij, ki jo sestavljajo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.

Opozorili so, da od sprejetja novele vsak dan nastajajo nove težave, ki jih politika poskuša krpati z interventnimi zakoni in ad hoc ukrepi, hkrati pa diskreditira žrtve novele, ki so zaradi nje prekinili delovna razmerja. Znova so poudarili, da novela nedopustno posega v položaj zdravstvenih delavcev in jim omejuje svobodo dela, ki sicer velja za vse ostale poklice v Sloveniji.

"Nihče v zdravniških vrstah ne zagovarja nepravilnosti ali neetičnih ravnanj v zdravstvu in prav je, da se jih sankcionira, če so dokazane. Ob tem navedeno ne izhaja iz novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi omogočil sankcioniranje spornih praks, saj so bile tovrstne možnosti v zakonodaji vključene že prej. In bodo tudi zdaj mogoče le ob učinkovitem nadzoru in dobrem upravljanju," so zapisali v koordinaciji.

V sporočilu za javnost so se dotaknili tudi odhoda štirih maksilofacialnih kirurgov iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V koordinaciji menijo, da bi morali odhodi državo skrbeti, ne zaradi političnih točk, ampak zaradi vprašanja, kdo bo v prihodnje operiral bolnike.

"In ta oddelek, žal, še zdaleč ni edini. V podobnem položaju so določeni dermatološki, oftalmološki, ortopedski, radiološki in drugi oddelki. V vseh teh okoljih se zaradi neustreznih pogojev dela in zakonodajnih omejitev poglabljajo kadrovske stiske, kar ogroža dostopnost in kakovost oskrbe," so zapisali.

Opozorili so, da "jasno omalovaževanje" dela maksilofacialnih kirurgov, ki so vrhunski strokovnjaki, ni zgolj žaljivo, ampak je neodgovorno, saj bolnikom podaja napačna, netočna in zavajajoča sporočila in prispeva k rušenju zdravstvenega sistema.

Kljub številnim posledicam se stroko po navedbah Koordinacije zdravniških organizacij iz priprave zakonodajnih rešitev pogosto v celoti izključuje. Znova so pozvali zakonodajalca, da upošteva strokovna stališča pri vseh zakonih, ki posegajo v zdravnikovo delo in odgovornost, saj je le zdravnik lahko odgovorni nosilec dejavnosti. "Zdravniki si želimo delati v okolju, kjer nas vodi stroka, ne strah pred političnimi napadi," so zatrdili.

Opozorili so tudi na zakonski poseg v zdravniško stavko, ki je pravico zdravnikov do sindikalnega boja močno omejil. Poudarili so, da zahteva za presojo ustavnosti zakonskega posega v zdravniško stavko pred ustavnim sodiščem na odločitev čaka že leto in pol. Takšna zakasnitev ustvarja pravno praznino in dodatno poglablja negotovost glede uresničevanja temeljnih delavskih pravic, verjamejo.