Zdravniki začudeni in ogorčeni. Pristojne pozivajo, naj ne sprejmejo predloga vodstva UKC

UKC Ljubljana je ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc predlagal, da se izvajanje otroške srčne kirurgije do nadaljnjega ustavi, saj ne more slediti priporočilom iz mednarodnega poročila, poroča Delo. Slovenija nima izšolanih kirurgov te specialnosti in tudi ne zadostnega števila na srcu bolnih otrok za nadaljnji obstoj programa.

Kot navaja Delo, bi moral imeti UKC stalno na razpolago vsaj dva izšolana kirurga za operacije drobnih, zgolj kot oreh velikih otroških src, a v Sloveniji ni niti enega usposobljenega kirurga te specialnosti. Po mednarodnih smernicah bi moral imeti center otroške srčne kirurgije na leto vsaj 250 na srcu bolnih otrok, ki potrebujejo operacijo, a je bilo v zadnjih treh letih v Sloveniji le od 88 do 98 bolnih otrok na leto, kar je bistveno manj od zahtevanega najmanjšega števila.

Ne morejo slediti strokovnim priporočilom

Zaradi teh dveh razlogov, pa tudi zaradi pomanjkanja materialnih potencialov, so po navedbah Dela v UKC ocenili, da ne morejo slediti jasno opredeljenim strokovnim priporočilom za doseganje mednarodnih standardov. Tako je UKC predlagal ustavitev programa, ki ga je začel leta 2007 in se pri tem naslonil na izraelskega otroškega srčnega kirurga Davida Mishalyja.

Program otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana ni ustavljen

Tudi za 24ur.com so na UKC potrdili, da so v ponedeljek na Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije poslali dopis, v katerem so podali videnje nadaljnjega razvoja programa otroške srčne kirurgije.

"Glede na materialne in kadrovske zmožnosti smo, v skladu z jasno opredeljenimi priporočili, ki izhajajo iz poročila mednarodne komisije za doseganje mednarodnih standardov za zagotavljanje varnih storitev na področju izvajanja programa otroške srčne kirurgije, kot eno od opcij predlagali, da naj bi izvajanje tega programa do dokončne odločitve začasno ustavili. Hkrati pa se zavedamo, da bo imela končna odločitev, kakršnakoli že bo, posledice ne le za UKC Ljubljana, pač pa tudi za zdravstvo v širšem slovenskem prostoru," so pojasnili.

Zato taka odločitev prav gotovo ne more biti samo v pristojnosti UKC Ljubljana, so dodali. "Predlagamo, da ključni deležniki – Ministrstvo za zdravje RS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije  in UKC Ljubljana, poiščemo rešitev, ki bo za slovenske paciente oziroma zdravstvo, optimalna," so povedali. 

Program otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana ni ustavljen, ampak teče tako, kot je bil zastavljen od začetka leta 2014 dalje, so še pojanili.

Partnerska institucija

Tako zaradi oskrbe otrok s prirojeno srčno napako kot zaradi razvoja slovenske medicine bi bilo dobro program obdržati v Sloveniji in ga ponovno vzpostaviti s partnersko institucijo, ki bi za nekaj let "posodila" svojo celotno ekipo za 24-urno izvajanje programa, po navedbah Dela predlagajo v UKC. Ob tem pričakujejo, da bi se v sodelovanju s partnersko institucijo lahko v naslednjem desetletju razvil center za otroško srčno kirurgijo v okviru UKC Ljubljana, ki bi zdravil tudi otroke iz srednje Evrope in zahodnega Balkana.

Nadzorna komisija je ugotovila, da je bila varnost bolnikov v okviru otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana med letoma 2007 in 2014 resno ogrožena. Zaradi odsotnosti dokumentacije, ki je vodstvo UKC ni posredovalo komisiji, pa so rezultati umrljivosti in obolevnosti morda zelo izkrivljeni, je ugotavljala komisija.

UKC je tako v ponedeljek ministrstvu in zdravniški zbornici posredoval manjkajočo dokumentacijo. Komisija, ki je izvedla zunanji strokovni nadzor nad otroško srčno kirurgijo, je namreč ugotovila, da manjka več kot 15 odstotkov dokumentacije.

Zdravniki začudeni in zgroženi

Deset zdravnikov specialistov kliničnega oddelka za otroško kirurgijo, intenzivno terapijo ter službe za kardiologijo je v skupni izjavi, ki so jo posredovali iz odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, sporočilo, da so današnje medijske zapise prebrali z začudenjem in zgroženostjo, saj so se prek njih prvič seznanili s predlogom vodstva o ustavitvi programa otroške srčne kirurgije.

"Zdravniki smo si ves čas prizadevali, da bi v Ljubljani ohranili program otroške srčne kirurgije, ki pa mora biti spremenjen in v skladu s smernicami Poročila o izrednem strokovnem nadzoru. Nad odločitvijo vodstva UKC smo zgroženi tudi zato, ker se o svojem predlogu niso z nami niti posvetovali," so sporočili.

Pojasnili so, da so z ugovorom vesti opozorili na nestrokovnost in neetičnost prejšnjega programa ter da so  aktivno sodelovali pri vzpostavitvi kakovostnega programa, vendar pa so na njihove pobude in predloge odgovarjali z molkom ter odgovornost o programu otroške srčne kirurgije predali Ministrstvu za zdravje.

"Z ukinitvijo programa otroške srčne kirurgije bi se v Sloveniji prekinila nekaj desetletna tradicija zdravljenja bolnikov (otrok in odraslih) s prirojenimi srčnimi napakami. Ukinitev programa bi okrnila tudi znanje in izkušnje zdravnikov ter drugega osebja v enoti intenzivne terapije, ki skrbijo za najtežje bolnike s srčnim popuščanjem. Ta znanja in veščine pa so nujno potrebne pri zdravljenju številnih hudo bolnih in poškodovanih otrok, ki so življenjsko ogroženi," so povedali. 

Prepričani so, da bi z ukinitvijo programa nastale tudi druge, neposredne posledice za zdravje bolnikov, saj oddaljenost tujega centra predstavlja tveganje za bolnike, ki potrebujejo urgentno obravnavo. "To bi pomenilo, da bi bolnike, ki potrebujejo urgentno obravnavo, izpostavili neobvladljivemu tveganju," menijo.

Zdravniki odločno nasprotujejo predlogu ustavitve programa otroške srčne kirurgije. "Argumente proti predlogu ukinitve programa navaja tudi Poročilo o izrednem strokovnem nadzoru, saj iz njega izhaja, da je ohranjanje kongenitalnega programa v Ljubljani absolutno esencialno, saj bi UKC z ukinitvijo programa tvegal izgubo drugih akreditiranih oddelkov," so pojasnili.

Opozorili pa so še na dodatne slabosti. Povedali so namreč, da mednarodna komisija v poročilu izpostavlja, da dolgotrajna hospitalizacija v tujem centru ogrozi kakovost in dinamiko družinskega življenja ter povečuje stroške družine bolnega otroka. Prav tako povečuje ekonomske stroške slovenskega zdravstvenega zavarovanja. Posledice bi se kazale tudi v izobraževanju otrok, ki bi potrebovali dolgotrajno medicinsko oskrbo v tujini.

Zdravniki ministrico za zdravje, Zdravniško zbornico Slovenije in Zdravstveni svet pozivajo, da ne sprejmejo predloga vodstva UKC, temveč da v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepajo pri implementaciji ukrepov, s katerimi bi program otroške srčne kirurgije, po standardih in priporočilih Poročila o izrednem strokovnem nadzoru, ohranili v UKC Ljubljana.

ZZS: Stališča UKC so je potrebno spoštovati

Pobuda UKC, naj se glede otroške srčne kirurgije doseže najširši konsenz, je na nek način pričakovana in premišljena, na zdravniški zbornici pa jo podpirajo, pravi predsednik zbornice Andrej Možina. Konsenz je po njegovem možno doseči v kratkem času, s tem pa bi se izognili začasni zaustavitvi programa.

Pobudo ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v končni fazi tudi zbornici je Možina ocenil kot korektno. Opozoril je, da so glede na mednarodne smernice objektivne ovire pri doseganju standardov kakovosti in varnosti operiranih otrok. V razmerah, kakršne so, pa je odločitev za UKC Ljubljana prezahtevna.

Možina je potrdil, da je na nek način predlagana zaustavitev programa otroške srčne kirurgije, a je po njegovih besedah v istem trenutku izražena želja, da se program nadaljuje in sam je sporočilo UKC razumel v smislu, da si bodo prizadevali v tej smeri.

"Mi si preprosto v takih trenutkih ne moremo privoščiti, da bomo razmišljali tedne in mesece. Tu ni kaj dosti za razmišljati, treba se je usesti za mizo, to je možno rešiti v enem tednu," je ob tem poudaril predsednik zdravniške zbornice. In s tem bi, kot je dodal, odpadel tudi ta razlog, da bi začasno zaustavili program.

Širši družbeni konsenz po mnenju Možine ne pomeni le največje vloge ministrstva za zdravje kot ustanovitelja in financerja, ampak tudi angažirano sodelovanje vseh strokovnih skupin, ki sodelujejo v tem programu. Edino tako bo po njegovih besedah možno premagati objektivno oviro, to je relativno majhno število bolnikov v Sloveniji.

Enoten cilj je po njegovih besedah, da program teče v Sloveniji, da se naveže na nek večji center v Evropi in v naslednjih letih morda postane center za širšo regijo osrednje Evrope in tudi Zahodnega Balkana.

Prepričan je, da se to da, ampak "treba je hitro delati in si nehati metati polena pod noge ter slediti ključnemu cilju".

"Če konsenza ne bo in se program ne bo mogel obdržati v Sloveniji, bo vse skupaj mnogo, mnogo dražje za slovenski zdravstveni sistem in ni nujno, da bo tudi najbolj varno za slovenske otroke, ki jih bo treba voziti v oddaljene centre," je ob tem še opozoril Možina.

Možnosti bo obravnaval zdravstveni svet

Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da so od UKC Ljubljana prejeli manjkajočo dokumentacijo programa otroške srčne kirurgije za leto 2012, hkrati pa tudi vizijo izvajanja programa v prihodnje, v kateri naj bi UKC predlagal ustavitev programa. Predlagane možnosti bo v sredo obravnaval zdravstveni svet, so pojasnili na ministrstvu.

Kot so sporočili z ministrstva, je ministrica Milojka Kolar Celarc najvišji strokovni posvetovalni organ ministrstva, zdravstveni svet, zaprosila, da "v najkrajšem času obravnava predlagane možnosti z vseh vidikov, saj gre v prvi vrsti za strokovna vprašanja". Ob tem so napovedali, da se bodo člani zdravstvenega sveta s poročilom o zunanjem strokovnem nadzoru nad omenjenim programom in poslano vizijo UKC Ljubljana seznanili že v sredo.

UKC je moral dodatno dokumentacijo na ministrstvo poslati, ker je komisija ugotovila, da manjka več kot 15 odstotkov dokumentacije. Ali so dobili vso dokumentacijo, na ministrstvu sicer še ne vedo, saj mora komisija to še preveriti in presoditi.

Operacije otrok v tujini manj ugodne

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s predlogom UKC Ljubljana za prekinitev progama otroške srčne kirurgije niso seznanjeni, zato ga niso želeli komentirati. Pojasnili pa so, da ena operacija v tujini stane okoli 36.000 evrov in da je napotovanje otrok na srčne operacije v tujino ekonomsko manj ugodno.

Kot so sporočili iz ZZZS, je za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe v Sloveniji pristojno ministrstvo za zdravje, zato je prav, da se o predlogu za ustavitev programa izreče ministrstvo.

Koliko operacij?

Natančne statistike o tem, koliko operacij na srcu otrok je bilo v preteklih letih izvedenih v Sloveniji, na ZZZS nimajo, saj UKC Ljubljana o tem vodi lastno statistiko.

Imajo pa podatke o številu srčnih operacij otrok v tujini, ki jih je ZZZS plačal od leta 2012, ko je nastopila težava zaradi odsotnosti ustreznega srčnega kirurga v UKC Ljubljana. V letu 2012 je tako ZZZS na zdravljenje v tujino napotil devet otrok, v letu 2013 pet, v letu 2014 pa že 60 otrok. V letošnjem letu je do 30. septembra na zdravljenje v tujino odšlo 20 otrok. Pri tem so poudarili, da gre le za del srčnih operacij, ki so bile potrebne, in da se je del operacij izvajal pri nas.

Na ZZZS vse stroške za srčne operacije otrok v tujini, ki so jih plačali od leta 2012 do 30. septembra letos, ocenjujejo na 3,4 milijona evrov, kar pomeni, da ena takšna operacija stane okoli 36.000 evrov.

Ob tem so na ZZZS pojasnili, da je napotovanje na srčne operacije v tujino ekonomsko manj ugodno. Neredki so namreč primeri, ko je treba za prevoz uporabiti tudi posebni medicinski letalski prevoz, katerega cena znaša praviloma okoli 7000 evrov, kar lahko predstavlja tudi že okoli 30 odstotkov vrednosti operacije v tujini, so dodali.

Fakin predlaga razmislek o združevanju s sosednjimi državami

Če bi vse otroke, ki pri nas potrebujejo operacijo na srcu, napotili na zdravljenje v tujino, bi ZZZS stalo okoli pet milijonov evrov na leto, je dejal generalni direktor ZZZS Samo Fakin ob robu kongresa Zdravje in zdravstvo o učinkovitosti in uspešnosti zdravstvenega sistema.

Zato Fakin predlaga razmislek o združevanju s sosednjimi državami, na primer s Hrvaško in Srbijo, da bi oblikovali skupno otroško srčno kirurgijo. S tem bi po njegovih navedbah zagotovili potrebno število operacij in vzpostavili eno ali dve zdravstveni ekipi, ki bi operirali v teh državah.

"Ni pomembno, kje bo ta srčna kirurgija, ali na Hrvaškem ali v Srbiji. Pomembno je, da je kakovostna in da deluje," je dodal.