UKC Ljubljana: Slovensko zdravstvo lahko razpade

Vodstvo UKC Ljubljana opozarja, da bi sprejetje ukrepov, kot jih predvideva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru rebalansa finančnega načrta, pomenilo zelo veliko škodo za slovensko zdravstvo. S sprejetjem takšnih ukrepov lahko namreč po njihovem mnenju slovensko zdravstvo na dolgi rok razpade.

Po mnenju strokovne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Brigite Drnovšek Olup bi se s predlaganim krčenjem sredstev za zdravstvo znotraj rebalansa proračuna ZZZS zmanjševala dostopnost do zdravstvenih storitev. Z zmanjšanjem sredstev za akutno obravnavo bolnikov bi UKC moral letno obravnavati vsaj 2000 bolnikov manj, da bi izpolnili postavke finančnega načrta, pojasnjuje.

Kot neustrezno je označila tudi linearno krčenje sredstev za dežurno službo. Po njenem mnenju bi bilo sprva treba vzpostaviti mrežo dežurne službe po celi Sloveniji, sredstva pa krčiti selektivno. Predlagano krčenje terciarnih sredstev pa bo vplivalo na razvoj in vpeljavo novih metod zdravljenja, je napovedala. Brez vpeljave novih metod zdravljenja, kar financirajo s sredstvi, namenjenimi terciarju, bi začela Slovenija zelo zaostajati za svetom.

Generalni direktor UKC: To je varčevanje v škodo bolnikov

Ob tem generalni direktor UKC Simon Vrhunec poudarja, da je takšno varčevanje, predvideno z rebalansom, definitivno varčevanje v škodo bolnikov, saj se jemljejo sredstva za zdravstvene programe in se znižujejo cene zdravstvenih storitev. V ljubljanskem kliničnem centru za sedaj še ne bodo krčili programa, tudi če bodo predlagani ukrepi ZZZS sprejeti, napoveduje. "Bolniki bodo še vedno lahko zaupali UKC," poudarja, vendar opozarja, da ob morebitnem nadaljevanju takšnih varčevalnih ukrepov v prihodnosti ne vidi možnosti, da tega bolniki ne bi občutili.

Tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo, da bi ukrepi ZZZS lahko prizadeli bolnika. Po njihovi oceni bi nadaljnje zmanjševanje obsega sredstev lahko resno ogrozilo načrtovano izvajanje zdravstvene dejavnosti oziroma povzročilo velike težave pri zagotavljanju njihove učinkovitosti in tekoče likvidnosti.

Fakin vidi precej rezerv

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin se zaveda, da bo rebalans dodatno obremenil izvajalce, vendar se ne strinja z Vrhunčevo napovedjo glede krčenja dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kot pravi, je to najbolj priljubljen "klasičen odgovor za vznemirjenje javnosti". ZZZS s predlaganimi ukrepi sili bolnišnice v racionalnejšo obravnavo bolnikov in v druge oblike obravnave, je pojasnil. Meni, da je še dovolj ustreznih rezerv, da se to ne zgodi. Rezerve pa vidi predvsem v skupnih naročilih, standardizaciji materiala v bolnišnicah in boljši izkoriščenosti opreme.

Proti celo minister Marušič

Predlogu rebalansa pa ni naklonjen niti zdravstveni minister Dorijan Marušič. Kot je dejal, bi morali biti rezi v celotnem odhodkovnem delu in ne samo v enem, torej bolnišničnem. Minister priznava, da "v neki točki stalnega krčenja" slej ko prej to pomeni tudi zamejitev programa, zato bi  se po njegovih besedah lahko poslabšala dostopnost. Na sredini skupščini ZZZS, ko bodo obravnavali predlog rebalansa finančnega načrta ZZZS, bo minister Marušič tudi predstavil svoje poglede na prepotrebne ukrepe tudi v okviru ZZZS, "pokazali bomo tudi nekatere številke, ki govorijo o tem, v katerem sektorju se je zmanjševalo odhodke".

Fakin pričakuje, da rebalansa ne bodo zavrnili

Sicer pa Fakin ne pričakuje, da bi bil rebalans v sredo zavrnjen, kot se je to zgodilo na prejšnji seji skupščine ZZZS. Kot pravi, predstavniki vlade v skupščini morajo glasovati v podporo rebalansu, sicer bodo glasovali proti sklepom lastne vlade, da se ZZZS ne sme zadolževati. Če pa vseeno ne bi bil sprejet, potem bo zavod po njegovih besedah postal nelikviden, kar pomeni, da zavod s 1. januarjem 2012 ne bi več mogel najemati mesečnih kreditov. Ob morebitni zavrnitvi rebalansa pa je kot skrajna možnost predvidena prekinitev splošnih pogodb z vsemi izvajalci, napoveduje.