"Zdravstveni sektor se sooča z rastočim številom vse naprednejših kibernetskih groženj, medtem ko bolnišnice skoraj na vsakem koraku oskrbe uporabljajo digitalne sisteme in povezane medicinske naprave. Cilj projekta je preobraziti pristop bolnišnic do varnosti iz reaktivnega v proaktivnega in ga uskladiti z direktivo NIS2 in nacionalno zakonodajo, kar bo omogočilo hitrejše zaznavanje groženj ter poskrbelo, da oskrba poteka brez prekinitev in da so podatki pacientov zmeraj zaščiteni," so sporočili z UKC Ljubljana.
Za Univerzitetni klinični center Ljubljana sodelovanje v projektu ShieldHealthAdria predstavlja možnost pridobitve dodatne podpore pri spremljanju delovanja ključne informacijske infrastrukture in pri zgodnejšem prepoznavanju morebitnih tehničnih ali varnostnih odstopanj. Projekt s tem podpira stabilnejše delovanje informacijske infrastrukture, večjo odpornost zavoda in varnejše izvajanje zdravstvenih storitev, so zapisali.
Več kot 1000 delavcev na usposabljanje
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana projekt vključuje oceno kibernetske odpornosti, uvedbo preverjenih varnostnih rešitev v dejanskem bolnišničnem okolju in usposabljanje zdravstvenega osebja. V vseh 11 bolnišnicah bo več kot 1000 zdravstvenih delavcev opravilo program usposabljanja, nakar bodo rezultati združeni v model ponovitve, ki ga bodo lahko preprosto uvedle tudi druge zdravstvene ustanove po Evropi.
"Za ustanovo, kot je Univerzitetni klinični center Ljubljana, predstavlja kibernetska varnost bistveni element odpornosti, saj ne prispeva le k zaščiti ključnih podatkov in bistvenih procesov, temveč tudi k visoki stopnji razpoložljivosti temeljnih zdravstvenih storitev ter sposobnosti ustanove, da motnje pravočasno zazna, jih obvladuje in po njih ponovno vzpostavi stabilno delovanje," je ob začetku projekta povedal Andrej Dočinski, dipl. var., vodja Službe za korporativno varnost, Univerzitetni klinični center Ljubljana.
"Zaradi svoje specifične vloge in širokega nabora zdravstvenih storitev je neprekinjeno delovanje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bistvenega pomena za varnost pacientov, javno zdravje in širšo sistemsko stabilnost. Ker je sodobno zdravstvo vse bolj odvisno od informacijskih sistemov, kibernetska varnost prispeva k temu, da različni klinični, diagnostični, terapevtski, logistični in podporni procesi ostanejo zaščiteni, zanesljivi in dostopni," pa je ob tem povedal generalni direktor UKC Ljubljana doc. dr. Marko Jug.
Na uvodnem srečanju v Ljubljani so se partnerji uskladili glede ciljev projekta in skupnega okvira sodelovanja, ki je postavil temelje za učinkovito izvedbo. Konzorcij združuje 13 partnerjev: Telekom Slovenije in Combis ter 11 bolnišnic iz Hrvaške: Univerzitetni klinični center Zagreb, Univerzitetni klinični center Osijek, Univerzitetni klinični center Sestre milosrdnice, Univerzitetna klinična bolnišnica Sveti duh, Otroška bolnišnica Zagreb in Psihiatrična bolnišnica Vrapče; iz Slovenije: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Murska Sobota in Osnovno zdravstvo Gorenjske.
Projekt traja 24 mesecev in njegova skupna vrednost znaša 8,56 milijona evrov, od tega 50 % sofinancira Evropska unija.
Projekt je prejel sofinanciranje v okviru programa Evropske unije Digitalna Evropa. Dvoletni projekt koordinira Telekom Slovenije, Combis izvaja ocene odpornosti bolnišnic, uvajanje in potrjevanje varnostnih rešitev ter usposabljanje zdravstvenega osebja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.