Kadrovanje v UKC Maribor: politična farsa ali upravičen odvzem direktorskega stolčka?

Dolgo pričakovana 14. redna seja Sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je sinoči le prinesla rezultat, o katerem se je že nekaj mesecev špekuliralo: začetek postopka za predčasno razrešitev direktorja Antona Crnjaca.

Zaplet že na začetku

A člani Sveta niso še niti dobro sedli za mizo, ko se je pojavil prvi zaplet. Devet jih je namreč bilo prisotnih osebno, medtem ko sta dva seji želela prisostvovati na daljavo prek videokonference. Direktorjev odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin je ob tem opozoril na spornost tovrstne udeležbe. "Člani so prisotni osebno, v posebnem primeru pa lahko seja poteka tudi na daljavo. A mora biti v tem primeru tudi na takšen način sklicana. Torej je prisotnih članov devet," je dejal. Predsednik Sveta zavoda Aleš Šabeder je nato vztrajal, da gre v tem primeru za hibridno sejo: z udeležbo dveh članov (sicer imenovanih s strani vlade) po oddaljeni povezavi in preostalih devetih osebno. "Je s tem torej prisotnih vseh 11 članov," je ponovil, a mu je Pohar odgovoril, da takšne opcije ni.

Sledila je prva prekinitev, namenjena posvetu. V vmesnem času se je seji nato osebno le uspel pridružiti tudi eden od prej 'manjkajočih' Branko Gabrovec.

Po slabi uri, ko je že kazalo, da se bo seja vendarle začela, pa vnovične težave. Šabeder je dnevni red želel spremeniti tako, da bi deveto točko dnevnega reda (začetek postopka za razrešitev direktorja) premaknili na tretjo, in ob tem naletel na neodobravanje nekaterih članov ter poziv k neobravnavi. "Gradivo članom sveta zavoda ni bilo posredovano pravočasno, zato predlagam, da se ta točka umakne," je pozval predstavnik Mestne občine Maribor (MOM) v svetu zavoda Zdravko Luketič. Z njim se je strinjal tudi podpredsednik sveta zavoda Luka Kolarič, saj da se mu glasovanje o tem na tak način ne zdi primerno. "Gradivo je bilo prineseno na sejo sveta zavoda, kjer sem vam ga tudi razdelil," pa je odvrnil Šabeder. Da te spremembe ne bo podprl, ker s predložitvijo gradiva tik pred zdajci ni imel časa za preučitev, na podlagi katere bi temeljila razprava, je vztrajal Luketič. "Gradivo se deli pred našimi očmi, pri čemer ni obrazloženo, zakaj. Dobili smo ga med sejo in še to po eni uri čakanja." Da ne gre za klasično gradivo, temveč za opredelitev razlogov za predlog razrešitve, in vsebuje tudi osebne zadeve, je medtem pojasnil predstavnik ustanovitelja.

Izid izenačen, a pet ni enako pet

Sledilo je glasovanje o spremembi vrstnega reda točk, pri čemer je pet članov glasovalo za in ravno toliko proti. Pa se je zapletlo še pri tolmačenju izida glasovanja. "Predlog spremembe dnevnega reda je sprejet, ker je odločilen glas predsednika sveta zavoda," je povedal Šabeder. "To, kar delate, je nezakonito," pa je ob tem pristavil Crnjačev odvetnik.

Sledila je nova začasna prekinitev seje, tokrat za uro in pol. In tokrat se je članom Sveta v prostorih mariborske pediatrične klinike osebno pridružila še zadnja članica, sicer tudi predstavnica ustanovitelja Mojca Gornjak.

Seja se je nadaljevala ob 19. uri. Oziroma bolje rečeno: začela. Da so po treh urah še vedno pri prvi točki, je bilo slišati očitke nekaterih članov sveta. Že, ko je Šabeder želel dati na glasovanje dnevni red, kot je bil zastavljen prvotno, pa nov očitek: da dnevni red prej ni bil potrjen in da se glede na veljavni statut in poslovnik o posamični zadevi lahko odloča le enkrat.  "Glasovali smo o spremembi dnevnega reda," je pojasnil predsedujoči. Dnevni red so naposled le sprejeli, je pa Pohar ob tem pripomnil, da je glasovanje nezakonito.

Svet zavoda je v nadaljevanju med drugim obravnaval tudi oceno poslovanja za marec 2023. "Nehajmo se pogovarjati o izgubah in dobičkih, ampak o obravnavi bolnikov in čakalnih dobah. Na vseh sejah doslej smo kazali, kam bolnišnica potuje," je pristavil Crnjac.

Soglasno in brez razprave je Svet ocenil tudi delovno uspešnost vodstva bolnišnice v preteklem letu. Direktorju Crnjacu, strokovni direktorici Nataši Marčun Varda in štirim pomočnikom direktorja so namenili oceno dobro, pri čemer pa sklenili, da zaradi primanjkljaja sredstev (in ker zavod nima zagotovljenih sredstev za pokrivanje tega) niso upravičeni do dela plače za delovno uspešnost za leto 2022.

Po skoraj štirih urah je na vrsto vendarle prišla tudi točka o začetku postopka za predčasno razrešitev Crnjaca s funkcije direktorja. Že kar nekoliko pričakovano je predsednik pozval predstavnike medijev, naj zapustijo sejno sobo. Nekateri člani sveta so temu nasprotovali, a se nato s sedmimi glasovi za in štirimi proti odločili za razpravo brez navzočnosti javnosti.

Tudi glasovanje je bilo tajno. S šestimi glasovi za (toliko je tudi članov, ki jih imenuje vlada) in petimi proti se je postopek za predčasen odhod Crnjaca z direktorskega stolčka tudi uradno pričel.

Politična menjava?

Crnjac po koncu seje izjav ni želel dajati, namesto njega je pred novinarje stopil njegov odvetnik. "Postopek se je šele začel, vendar glede na današnji potek seje mislim, da gre za politične odločitve – da se odloča z načelom večine in ne skladno s pravnimi pravili, da se krši Poslovnik in druge interne akte ... Skratka, da se pač odloči nekaj, kar je bilo vnaprej dogovorjeno in kar so celo nekateri predstavniki države izrecno izjavili: da oni že vedo vnaprej, kako bodo glasovali," je izpostavil Pohar. Ob tem pa še dodal, da svetniki niso niti mogli prav vedeti, o čem bodo glasovali, "ker se je seja spreminjala, kot se je".

Na vprašanje glede nadaljnjih ukrepov in morebitnega pravnega izpodbijanja pa je Pohar pojasnil, da so vse odločitve glede postopka na direktorju Crnjacu. "V tem trenutku ni sprejeta še nobena odločitev, razen te, da se direktorja seznani z očitki, na katere ima možnost odgovoriti v roku 15 dni. Šele po tem, ko se bo imel možnost izjaviti – to pa je skladno z internimi akti, tukaj se tega držijo za razliko od vsega ostalega – ko se bo lahko izjavil o tem, bo šele Svet dejansko odločal o tem, ali bi želel direktorja razrešiti ali ne."

Pohar je sicer tekom včerajšnje maratonske seje večkrat opozoril na domnevne nezakonitosti. "Če je že v začetku postopka nekaj nezakonito, potem se celoten postopek ne more zakonito izvesti. To je po naravi pravnih zadev tako," je še zaključil.

Ključni očitki in razlogi: negativen poslovni rezultat bolnišnice v zadnjih dveh letih

Da ne gre za nikakršno politično farso, pa medtem odgovarja predsednik Sveta zavoda Aleš Šabeder. "Danes je bil generalni direktor UKC Maribor seznanjen z očitki in predlogom za začetek razrešitve. O tem se je tudi glasovalo, glasovalo se je tajno, vsak član Sveta zavoda je glasoval po svoji volji, na nikogar se ni vplivalo."

In kakšni so pravzaprav očitki Crnjacu? Šabeder sinoči konkretno o tem ni želel govoriti, ker da gre za del postopka, je pa v ospredju (slabo) poslovanje zavoda v letu 2022 in še leto poprej. Še februarja letos je po seji Sveta sicer dejal, da je rezultat soliden – poslovni izid se je izboljševal in izguba zmanjševala. Pa tudi, da generalni direktor uživa njegovo zaupanje. Od kod torej nenadna sprememba mišljenja? Kaj je zamajalo njegovo zaupanje oziroma v katerem trenutku ga je Crnjac izgubil? "Težko sodim o trenutku, glavni očitek je poslovanje zadnjih dveh let. /.../ Rezultat je bil, kot sem takrat povedal, soliden, vendar je poslovanje vedno lahko boljše. Žal je zavod posloval z izgubo in svet zavoda se je moral na to negativno poslovanje tudi odzvati," pravi. In še: da je namreč prav poslovanje zavoda ena najpomembnejših stvari pri samem delu vodstva. Boljše poslovanje je med drugim deloma pripisal tudi svetu zavoda. "Tudi svet zavoda je gotovo k temu kaj prispeval – z ukrepi, predlogi, konstruktivnimi razpravami na sejah. /.../ Ničesar nismo skrivali, seje so bile javne, velikokrat je bila razprava o poslovanju, obračunih, zaposlenih ... Pravzaprav smo naslavljali vse težave bolnišnice in mislim, da je tudi svet zavoda kot takšen kaj doprinesel k izboljšanju teh rezultatov."

Vendarle pa vseeno ne gre zanemariti dejstva, da je Šabeder februarja – ko je torej že poznal poslovanje zadnjih dveh let – še vedno podpiral generalnega direktorja. "Gre za to, da smo rezultat s skupnimi napori vseeno izboljšali od tistega predvidenega rezultata izgube, vendar na koncu je bila še vedno izguba in to so dejstva. Zato smo se kot svet zavoda tudi odzvali," je ponovil.

In glede na dejstvo, da ima UKC Ljubljana veliko večjo izgubo, v Mariboru pa se rezultati evidentno izboljšujejo – ali to pomeni, da bo včerajšnji začetek postopka direktorjeve razrešitve postal precedenčni primer za vse bolnišnice z negativno bilanco? Bodo pravila enaka za vse? Šabeder odgovarja, da bodo vsa poslovanja vseh zdravstvenih zavodov zdaj, ko so prejeli končna letna poročila, tudi podrobno pregledali, ugotovili razloge za izgube in potem skladno s tem sprejemali nadaljnje ukrepe. "Težko zdaj rečem od bolnišnice do bolnišnice, a ko bodo vsa letna poročila pregledana, se bodo tudi naprej sprejemale odločitve – ko bomo imeli razloge za negativno poslovanje."

Na vprašanje, ali je Crnjačevo razrešitev od njega morebiti zahteval sam zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan oziroma od njega predsednik vlade Robert Golob, pa Šabeder poudarja, da nikakor ne. "Nihče ni name pritiskal, niti od mene ničesar zahteval. Odzval sem se skladno s pooblastili kot predsednik sveta zavoda," je zatrdil. Tudi morebitna pričakovanja glede pričakovanj po direktorjevem odstopu po zamenjavi vlade je zanikal. "Nikakor nismo na gospoda Crnjaca niti pritiskali niti od njega nikoli zahtevali, da odstopi. Vse ste danes slišali in sami videli na seji sveta zavoda."

Se pa vendarle že nekaj časa pojavljajo špekulacije o vrnitvi Vojka Flisa, sicer člana največje vladne stranke, na čelo druge največje bolnišnice. Šabeder pravi, da takšna ugibanja težko komentira, tudi o tem, ali je Flis dober kandidat za prvega moža UKC Maribor, težko sodi. "Nimamo niti še izjave oziroma izjasnitve sedanjega generalnega direktorja, niti nismo še glasovali o njegovi razrešitvi. Tako da je preuranjeno govoriti o kakršnih koli imenih, težko ta trenutek tudi sodim o kakršnem koli kandidatu, počakajmo, da se ta postopek zaključi."

Odziv ministrstva na očitke o domnevnih nepravilnostih pri vodenju seje

Se je pa na očitke o domnevnih nepravilnostih pri vodenju seje sveta zavoda UKC Maribor danes odzvalo Ministrstvo RS za zdravje in jih označilo za neupravičene. Podali so uradna pojasnila postopkov in zakonskih določil, ki jim je sledil predsednik sveta zavoda UKC Maribor Aleš Šabeder.

Kot so navedli v elektronskem sporočilu, Poslovnik o delu Sveta zavoda UKC Maribor z dne 5. novembra 2020 v 18.b členu določa posebnosti glede sklica seje na daljavo (tako imenovane hibridne seje), vendar se ta člen nikoli ni uporabljal strogo formalno. "To pomeni, da so se seje sveta zavoda sklicevale na enak način, kot je bila sklicana včerajšnja seja in so se izvajale na hibridni način. S tako ustaljeno prakso so soglašali tako člani sveta kot tudi direktor UKC Maribor. Dodajamo, da glede na dosedanjo ustaljeno prakso sklicevanja in poteka hibridnih sej štejemo, da je bila včerajšnja seja sveta zavoda pravilno sklicana in bi morala tudi člana sveta zavoda, ki sta bila prisotna na daljavo, imeti glasovalno pravico. Iz previdnosti in korektnosti do vseh navzočih, tudi do direktorja UKC Maribor, se je predsednik sveta zavoda g. Aleš Šabeder odločil, da pri glasovanju ne bo upošteval glasov dveh članov, ki sta seji prisostvovala na daljavo. Sklice sej pripravlja pravna služba UKC Maribor, ki je odgovorna tudi za njihovo zakonitost in je bila tudi prisotna na včerajšnji seji in vseh dosedanjih 'nepravilno' sklicanih hibridnih sejah," pojasnjujejo.

Dodali so tudi pojasnila glede glasovanja o dnevnem redu. "Trditev, da se je o istem dnevnem redu glasovalo dvakrat, ne drži. Predsednik sveta zavoda je najprej dal na glasovanje nasprotni predlog pri prvi točki dnevnega reda, to je, da se spremeni vrstni red točk dnevnega reda, in nasprotni predlog utemeljil. Nasprotni predlog o dnevnem redu ni bil izglasovan, zato je sledilo glasovanje o prvotnem primarnem predlogu dnevnega reda, ki pa je bil izglasovan. Zato se je seja nadaljevala po prvotnem predlogu dnevnega reda in ne po nasprotnem, spremenjenem dnevnem redu. Torej se ni glasovalo dvakrat o istem dnevnem redu."

In še pojasnila glede glasu predsednika sveta zavoda. Sklep o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda UKC Maribor v osmem členu določa, da svet zavoda sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika sveta zavoda. Omenjeni sklep je stopil v veljavo in uporabo z 28. marcem 2023. "Sklep o ustanovitvi je hierarhično pravno nadrejeni akt Statutu UKC Maribor ter Poslovniku o delu sveta zavoda UKC Maribor, zato se uporablja neposredno in primarno. Poleg tega je v samem Sklepu o ustanovitvi določeno (25. člen), da se z dnem uveljavitve tega sklepa (28. 3. 2023) prenehajo uporabljati določbe statuta zavoda, če so v nasprotju s tem sklepom. Skladno s tem ima predsednik sveta zavoda v primerih enakega števila glasov odločilen glas," še razlagajo na ministrstvu.