Portal Necenzurirano je poročal, da je nekdanji predstojnik radiološkega oddelka UKC Maribor Mitja Rupreht oktobra opravil več kot 1500 preiskav z magnetno resonanco, od česar jih je le 150 opravil v UKC Maribor, kjer je zaposlen, vse ostale pa je izvedel za Splošno bolnišnico Ptuj (417) in zasebno podjetje Digitalna slikovna diagnostika Ptuj (998).
Pri tem se portal sprašuje, kako je mogoče sploh izvesti toliko preiskav in opozarja tudi na možnost, da je radiolog del preiskav opravil med službenim časom v UKC. Na splošno naj bi bili radiologi UKC Maribor po poročanju portala med rednim delovnikom bistveno manj učinkoviti kot v popoldanskem oziroma prostem času, ko opravijo nekajkrat več preiskav.
Tudi direktor Vojko Flis je v odzivu za STA poudaril, da število magnetnih resonančnih preiskav v ustanovah zunaj UKC Maribor nesorazmerno narašča, pri čemer gre za zelo dobičkonosne preiskave. "Na to smo opozarjali in še opozarjamo, vseeno pa pri teh, ki nesorazmerno večajo število teh preiskav, ni nobenega nadzora," je dejal.
Glede dela radiologov, zaposlenih v UKC Maribor, ki imajo soglasje za delo drugje, je poudaril, da je nadzor trojen. "Delavec mora poročati o urah in o opravljenem delu, prav tako mora o tem poročati delodajalec, vse skupaj pa nadzira tudi zdravstveni inšpektorat. Očitno pa ta nadzor ni dovolj učinkovit, sicer se ne bi srečali s temi vprašanji," je dejal.
Kako je lahko Rupreht opravil 1500 preiskav v enem mesecu, bo po besedah Flisa predmet pregleda, ni pa po njegovih besedah nič presenetljivega, če radiolog danes napiše zelo veliko število izvidov. "Treba je namreč povedati, da radiologi te izvide pišejo na daljavo in da sami pri preiskavi niso prisotni, kar pomeni, da lahko napišejo veliko število izvidov. Ob uporabi sodobnih računalniških orodij to pravzaprav ni noben podvig," je dejal. Zato bodo zadevo preverili in ne bodo sodili vnaprej, je še dodal.
'Zavod ne upravlja z zdravniki'
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poudarjajo, da je spremljanje in merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev predvsem naloga delodajalcev. "Zavod ne upravlja z zdravniki, zato so odgovorni direktorji zdravstvenih ustanov, bolnišnic in zdravstvenih domov. Na zavodu ne plačujemo ur, ko je nek zdravnik na delovnem mestu, ampak plačujemo izvedeno storitev," je ob robu današnje skupščine zavoda poudaril njegov generalni direktor Robert Ljoljo. Prva skrb zavoda je, je dodal, da zavarovanci dobijo storitev, ki bi jo morali dobiti, "in predvsem v tem delu lahko zavod za zdravstveno zavarovanje izvaja nadzore," je izpostavil.
Glede velikih razlik med številom izvedenih preiskav med zdravstvenimi ustanovami pa Ljoljo meni, da bo treba dejansko začeti uresničevati določila zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva večji poudarek na produktivnosti oziroma sprejemanju normativov v ustanovah, ki izvajajo zdravstveno dejavnost. "Na tem mestu pozivamo predvsem vodstva zavodov, da pričnejo izvajati določila zakona oziroma tudi ministrstvo, da dokonča pripravo pravilnika, ki bo osnova za izvajanje," je poudaril. Pravilnik o določitvi enotne metodologije za merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev namreč ni sprejet, čeprav bi moral biti avgusta.
Dodatnih pooblastil pa si želijo tudi na ZZZS, "zato vseskozi pozivamo odločevalce, da se sprejme novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in bo tudi zavod lahko izvajal dodatne zavarovalniško medicinske nadzore," je izpostavil.
Po pojasnilih predsednice skupščine ZZZS Martine Vuk skupščina nima pristojnosti za odločanje o konkretnih primerih, zato o primeru mariborskega radiologa danes ni odločala. Osebno pa Vuk meni, da so tovrstne prakse "absolutno nesprejemljive". Meni tudi, da bi bilo nujno treba primerjati obseg zdravstvenih storitev, opravljenih v rednem delovnem času, in obseg dodatno opravljenih storitev.
Dodatno so na ZZZS izpostavili, da tudi letos javnim zdravstvenim zavodom plačujejo ambulantne preiskave z magnetno resonanco količinsko neomejeno po dejanski realizaciji "in torej glede na dejanske kadrovske in druge zmogljivosti na strani javnih zdravstvenih zavodov." Po podatkih zavoda so na UKC Maribor od januarja do oktobra letos izvedli 16.605 ambulantnih preiskav z magnetno resonanco. To je skoraj enako kot v enakem obdobju lanskega leta, ko so jih izvedli 16.544. Vrednost letos opravljenih preiskav je znašala nekaj več kot tri milijone evrov, so dodali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.