Komisija za preprečevanje korupcije je neodvisen organ, ki preverja zakonito delovanje 6000 poslancev, vladnih funkcionarjev, celo občinskih svetnikov. Ker lahko na nepravilnosti samo opozarja, jo imenujejo brezzoba - toda prav za tako je konec leta 2003 glasovalo 49 poslancev, kot je razvidno iz izpisa. Proti sta bila le poslanca Nove Slovenije in Demokratske stranke.
Alojz Sok iz Nove Slovenije je ob tem povedal: "Sam se spomnim, da sem na koncu komentiral, kot da se s kamiličnim čajem lotevamo močne angine, tako je nekako ta zakon tudi napisan. Seveda pa smo glasovali za zakon, ker nismo uspeli z amandmaji, predvsem da nam javnost ne bi očitala, da na tem področju ne želimo nobenih sprememb."
Namera o ukinitvi komisije je jasno zapisana v koalicijski pogodbi, vendar je vlada ne more ukiniti, njenega predsednika Draga Kosa, spori s premierjem Janšo so bili tudi javni, pa lahko zamenjajo le zaradi krivdnih razlogov. Komisijo lahko torej ukine parlament z novim zakonom, vendar bo treba koalicijska mnenja glede tega očitno še precej uskladiti.
Franc Žnidaršič, Demokratična stranka upokojencev, je povedal: "Mislim, da je tudi to nekaj, da komisija raziskuje zadevo v načelu, da išče področja, kjer se korupcija lahko pojavlja, da zazna koruptivno obnašanje določenih organov, inštitucij in posameznikov, da raziskuje ta problem kot tak, ki se v vsaki družbi lahko razvije."
Da je komisija nepotrebna, je prepričan Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS - nadzor dela poslancev lahko opravljajo hišne poslanske komisije. "Poslanci smo opravilno sposobni in potrebno se je zavedati, da če nas je 90 izbranih, da nam ljudje zaupajo," je povedal.
Miran Potrč, Združena lista socialnih demokratov, pa je dejal: "Kdor bo delal te primerjave in skušal biti kanček objektiven, potem bo moral reči, da prejšnje parlamentarne komisije ne da niso imele zob, tudi ust in jezika niso imele, ker niso naredile res ničesar".
Tak nadzor pa kot neustreznega ocenjujejo celo v Jelinčičevi stranki: Barbara Žgajner Tavš (SNS) iz Komisije DZ za preprečevanje korupcije meni, da če izhajamo iz ustavnega določila delitve oblasti, potem ocenjuje, da tovrstni nadzor ne bi bil ustrezen.
Najhujši primer slabega samonadzora je iz leta 1998, ko so poslanci ugotovili, da kolega Merlo in Rupar kršita zakon o nezdružljivosti funkcij. Zagrožena sankcija je bila prenehanje mandata v parlamentu, o čemer pa kolegi poslanci niso nikoli glasovali.