Ukrajinske otroke želijo vsaj čustveno vključiti v naš šolski sistem

V namestitvenem centru v Logatcu je trenutno 87 šoloobveznih otrok iz Ukrajine, ki bi jih radi vključili v tri osnovne šole, dve v Logatcu in eno v Rovtah. Veliko je osmošolcev, kar za cel razred. Z ravnatelji treh tamkajšnjih osnovnih šol in vrtca se je ministrica za izobraževanje Simona Kustec pogovarjala o tem, kako poskrbeti za begunske otroke. 

"Naša temeljna dolžnost je poskrbeti za njihovo dobro, to pa pomeni tudi za njihov vzgojno-izobraževalni proces," je dejala v izjavi za medije po srečanju. Kot je pojasnila, so šole prejšnji teden dobile prve usmeritve, kako vstopiti v proces vključevanja oziroma všolanja teh otrok v slovenske šole.

"Sistem bo predvsem za organizacijo šol v Logatcu zahteven zalogaj, vendar pa so pretekle izkušnje, razumevanje in pripravljenost na začetek tega procesa veliki tako pri ravnateljih kot pri zaposlenih. Do otrok in njihovih mater pa moramo pristopiti na ustrezen način in jih postopoma začeti vpeljevati v sistem in potem tudi naprej v izobraževanje," je še dejala ministrica.

Pomembno priti v prostor izobraževanja

Tako ministrica kot tudi ravnateljica logaških OŠ 8 talcev Karmen Cunder in ravnatelj OŠ Tabor Jure Kramar so poudarili, da je pomembno, da otroci pridejo v šole kot prostor izobraževanja. Na kakšen način naj se vpeljejo, pa bo povedala strokovna presoja.

Pomembno je, da matere ali skrbniki ukrajinskih otrok zaprosijo za formalni status beguncev, saj je to pogoj, da lahko postanejo del uradnega izobraževalnega sistema. "Dokler pravni status ni urejen, bomo izhajali iz čustvene vključitve otrok. Ponudili jim bomo možnost obiskovanja razširjenega programa, kot so podaljšano bivanje in dejavnosti, mogoče organiziramo kak tabor, da bi pregnali misel na vojno," je povedal Kramar. Sam je prepričan, da ukrajinski otroci še niso čustveno pripravljeni vstopiti v naš šolski sistem.

Ukrajinski otroci si želijo le, da bi lahko odšli čim prej nazaj domov, zato je pomembno, da obdržijo stik s svojim šolskim sistemom, je menila Cundrova. Prepričana je, da otroci potrebujejo tako šolanje v domačem jeziku kot tudi druženje z vrstniki zunaj nastanitvenega centra. Zato bi morali organizacijo pouka na daljavo iz Ukrajine po njenem prepričanju urediti v šolskih prostorih, in ne v nastanitvenem centru.

Povedala je še, da je integracija otrok sicer hitra – morda nekaj tednov, da se dovolj dobro naučijo slovenskega jezika in lahko sledijo pouku, pa potrebujejo tri leta. 

V drugih slovenskih krajih je  po besedah ministrice v osnovne šole trenutno vključenih oziroma v procesu všolanja 50 begunskih otrok iz Ukrajine. Ministrstvo je v stiku s posameznimi šolami in proces zelo dobro poteka, je povedala.

Ministri EU za olajšanje vstopa ukrajinskih otrok v izobraževalne procese

Sicer pa so danes o šolanju ukrajinskih otrok govorili tudi na izrednem srečanju ministrov za izobraževanje Evropske unije. Poudarili so, da je treba ukrajinskim otrokom olajšati vstop v izobraževalne procese in poskrbeti za njihovo čim lažjo integracijo, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje.

Ministre je prek videopovezave nagovoril ukrajinski minister Sergij Škarlet in se zahvalil za dosedanjo podporo ter nudenje različne oblike pomoči Ukrajincem. Prav tako je ministre prosil, da otrokom, ki so postali begunci, omogočijo izobraževanje ter psihološko pomoč.

Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marije Gabriel je poudarila pomen skupnega odziva EU in pozvala države članice k hitremu odzivanju.

Da je skupen odziv ključen, je izpostavila tudi slovenska ministrica, ki je poudarila, da Slovenija ukrajinskim otrokom ponuja podporo tako v obliki pomoči beguncem kot tudi v odločnem odzivu, ko gre za področja izobraževanja, raziskav in športa. "Solidarnost z Ukrajino, ukrajinskimi učenci in učenkami je ključnega pomena in mora predstavljati srž usklajenega evropskega odziva," je dejala Kustečeva.

"V odzivu na ukrajinske potrebe je nujno izkoristiti obstoječa EU orodja, kot je School Education Gateway ali pa načrtovana platforma evropskega izobraževalnega prostora, ki bi pomagala usklajevati potrebe po izobraževalnih virih med državami članicami in Ukrajino," je dodala.