NLB verjetno potrebuje več kot 400 milijonov

Minister za razvoj Mitja Gaspari je v zvezi s poslabšanjem gospodarske rasti Slovenije opozoril predvsem na delovanje bank. Jasno je namreč, da se je kreditna aktivnost v zadnjih desetih mesecih skoraj zaustavila, brez kreditov pa gospodarstvo ne more funkcionirati. "To je tako kot ožilje brez krvi," je ponazoril.

Očitno je, pravi Gaspari, da je treba s strani države nekaj narediti, saj je povsem jasno, da politika, ki je usmerjena v oblikovanje rezervacij, ni ustrezna. Država bo tako podprla dokapitalizacijo NLB iz zasebnih virov. "Upam, da se bo to zgodilo še letos in če se bo, se mora ustrezno spremeniti tudi poslovni plan NLB, ki bo zahteval poročanje o prvih dobičkih že konec letošnjega leta," je poudaril minister.

Od agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Gaspari pričakuje, da bo prek svojih mehanizmov, ki jih ima kot predstavnik lastnika, skupaj z drugim lastnikom (KBC) zagotovila, da se bodo osnovna izhodišča, o katerih je danes razpravljala vlada, začela relativno hitro uresničevati tudi v praksi. To pomeni, da bo nadzorni svet med drugim mesečno preverjal osnovne kategorije in ugotavljal, ali je plan zniževanja stroškov skladen s programom.

400 novih milijonov za NLB šele začetek

Politika govori, da bi NLB potrebovala 250 milijonov evrov svežega kapitala, vendar pa analitiki menijo, da tudi 400 milijonov verjetno ne bo dovolj. Opozarjajo pa tudi na ceno novih delnic, za katero upajo, da se bo oblikovala med 40 in 50 evri, in še to ne na borzi, ker bi bil to v tem trenutku samomor. Zagotovo pa ne bo pri 116, dodajajo. Problem pa so pogajanja z vlagatelji, so poročali v oddaji 24UR. Država od belgijske KBC namreč zahteva, da najprej vplača dobrih 70 milijonov evrov iz prejšnje dokapitalizacije, nato pa po možnosti sodeluje tudi v novi, čemur se Belgijci upirajo z vsemi štirimi. Odgovorni hkrati snubijo EBRD in IFC, ki bi, seveda po primerni ceni, celo vstopili v NLB. Menda so jima že odobrili skrbni pregled, prihodnji teden naj bi se z njimi dobili tudi na sestanku. A šele drugem, poleg tega zanj ne vedo niti vsi člani pogajalske skupine.

Novi ukrepi za izboljšanje stanja

Gaspari upa, da bo država skupaj z Banko Slovenije dodala še nekatere ukrepe za izboljšanje razmer v bančnem sektorju. "Brez tega se lahko znajdemo v situaciji čakanja na Godota, to pa je nedopustno," je zatrdil. Država bo tako od bank zahtevala, da se aktivno udeležijo začetka delovanja sklada za prenovo podjetij, ki so zašla v resne finančne težave, imajo pa možnost preživetja. Sklad je pripravljen za ustanovitev in nerazumno je, tako meni Gaspari, da bi odlašali in iskali individualne rešitve posameznih bank.

Od bank, ki so v pretežni državni lasti, bo vlada zahtevala ustanovitev oddelkov, ki se bodo ukvarjali s prestrukturiranjem aktive, saj je povečevanje rezervacij napačna politika. Ob tem Gaspari zavrača idejo o ustanovitvi t. i. slabe banke. "V Sloveniji je popolnoma dovolj likvidnosti in kapitala, da se te funkcije izvršijo znotraj posameznih bank," je prepričan.

Gaspari je kot problematično izpostavil tudi počasno prestrukturiranje podjetij v okviru insolvenčnih postopkov, kjer so upniki banke. V zvezi s tem poteka usklajevanje z ministrstvom za pravosodje in drugimi ministrstvi, Gaspari pa poudarja, da je treba zagotoviti sistem, ki bi v primeru vplačila kapitala upnikov omogočil takojšen sklic skupščine, na katerem bi imenovali nov nadzorni svet, upnik pa bi tako prevzel aktivno vlogo upravljavca.

Izpostavil je tudi nujnost preprečitve zlorab pri ustanavljanju novih podjetij, ki je zdaj močno razdrobljeno med različne institucije, njihovi registri pa med seboj niso povezani. Tako je nemogoče preveriti verodostojnost izjav, ali je ustanovitelj podjetja v preteklosti poplačal vse obveznosti do države. Pomembno vlogo pri preprečevanju zlorab bo imel novi informacijski sistem Dursa, ki naj bi zaživel 1. oktobra in naj bi drugim organom zagotavljal vse podatke.

Gaspari opozarja, da gre za ukrepe, ki niso povezani s strukturnimi ukrepi. "Če teh sprememb ne bo na krajši rok, bodo posledice toliko slabše in fiskalne restrikcije toliko močnejše," je poudaril in dodal, da je z ministrom za finance v dogovoru o pripravi še nekaterih formalnih aktov, ki bi državi v naslednjem letu zagotovili relativno normalen dostop do finančnih trgov.