Da pravi problemi niso v kurikulumu, pravi Uletova. "Danes se je treba vprašati, kaj je s šolo prihodnosti. Kakšna naj bo šola, ki bo odziv na prelomne čase, v katerih živimo. Najprej je treba pripraviti osnovne strategije," je prepričana.
Po njenem mnenju bi morala šola otroke na prihodnost pripravljati na povsem drug način. "Ne s povečevanjem ali pa spreminjanjem kurikuluma, ampak s spreminjanjem šolske klime," je povedala in pojasnila, da bi bilo treba to hudo kompetitivnost in tekmovalnost spremeniti v več sodelovanja.
Otroci so že zelo zgodaj vpeti v storilnostni sistem – imeti morajo dobre ocene, da bodo lahko imeli dovolj točk, da bodo lahko imeli dobro prihodnost. Kot pravi Uletova, to ne bi smel biti smisel šole. "Moramo se zavedati, da je v procesu odraščanja umanjkala ena institucija, ki je bila še pred desetletji zelo pomembna – to je vrstniška skupnost. To je tako imenovana enajsta šola pod mostom. Šola je edina institucija poleg družine, ki naj bi otroke navajala na neko skupnostno življenje. Torej na sodelovanje. Storilnost bi morala biti vpeta v motivacijo. Otroci zmorejo veliko, a morajo biti za to motivirani," pravi.
Kako pa je z obremenjenostjo otrok?
"Če je obremenjenost faktična, da otroci in tudi učitelji ne vidijo smisla v tem večnem obremenjevanju, potem je to tudi težko sprejemati. Otroci zmorejo veliko, ampak mora biti to na nek način smiselno podano. Ne smemo pozabiti na učitelje. Učitelji so glavni akterji šolskega polja in tudi oni morajo videti smisel v tem," je prepričana, zato je treba prisluhniti tudi njihovim izkušnjam in slediti njihovim priporočilom.
Predlog za funkcionalno šolo ene od skupin strokovnjakov je na primer tudi ukinitev devetletke in zmanjšanje predmetnikov, ukinili pa bi tudi NPZ-je in za napredovanje naprej uvedli sprejemne izpite – da bi bilo za specifično šolo potrebno specifično znanje. "Vse to kaže na to, da predlogi reformnih ukrepov niso bili prediskutirani v različnih strokovnih skupinah," je poudarila in spomnila, da so se z odprtim pismom odzvali že na prvo predstavitev programa ministra ob nastopu. "Odzvali smo se na njegove izjave o več digitalizacije in spremembi kurikuluma in opozorili na to, kako so neki drugi problemi v šoli bolj pereči."
"Politika ni prisluhnila nobenemu akterju"
Zgoraj omenjeni predlog učiteljev za konkretne spremembe po njenem mnenju kaže na to, da politika ni prisluhnila nobenemu akterju in ni prisluhnila raziskavam, ki kažejo na določene primanjkljaje v naših šolah. Nanašala se je na raziskavo PISA, ki jo pogosto omenjajo tudi naši politiki s področja izobraževanja. A vedno govorijo le o faktografskem znanju, pri duševnem zdravju naših otrok pa so rezultati katastrofalni.
"Pri javnem opozarjanju na rezultate PISA se pravzaprav zamolči ali spregleda ravno tisto drugo plat, ki jo PISA tudi proučuje, to so šolska klima, zadovoljstvo s šolo, radost otrok in odnosi, povezanost z učitelji," je naštela. Kot pravi, so prav to glavni problemi našega šolstva.
"Tudi druge raziskave kažejo, kako se poslabšuje duševno zdravje otrok in psihosocialno počutje. Politiki rešujejo tako, da so k vpisu pozvali več kliničnih psihologov. Moja prijateljica, pedopsihiatrinja dr. Anica Kos, ki je tudi v naši skupini, pa opozarja: ne medikalizirati otrok, ne medikalizirati njihovih težav. Opreti se je treba na naravne vire pomoči in naravni viri pomoči so sošolci, so dobro počutje, je radovednost, razigranost in na tem je treba delati – na čustvenem počutju, na socialnih veščinah. To je treba v naših šolah okrepiti," je odločena.
"Učiteljem je treba vrniti avtonomijo in svobodno odločanje"
Pravi, da je naša šola dobra šola, da so učitelji dobri in da je tudi infrastruktura dobra. "Torej ni treba veliko vložkov, treba je samo spremeniti počutje vseh akterjev v šoli. Ne samo učencev, tudi pri učiteljih je treba ukrepati," pravi in dodaja, da je treba učiteljem prisluhniti, predvsem pa jim vrniti avtonomijo in svobodno odločanje, pa tudi dostojanstvo in spoštovanje, da bodo imeli strast do svojega poklica.
"Poučevanje je poslanstvo, ni samo služba. In če bomo to zreducirali na službo in naredili nezadovoljne učitelje, potem smo pravzaprav na nek način res naredili veliko škode," je izpostavila.
"Kvantitativno ocenjevanje je kruto, ker dela vertikalno hierarhijo"
Del vzrokov za slabo počutje je tudi t. i. "nora dirka za točkami". "Jaz nisem proti kvantitativnemu ocenjevanju, ampak če vse zreduciramo na kvantitativno ocenjevanje, je to ocenjevanje pravzaprav kruto, ker dela vertikalno hierarhijo. Vedno so eni otroci zgoraj, drugi spodaj. In ker imamo na drugi strani spremembe družinskih odnosov in družina postaja izjemno zaščitniška, nastopi dirka staršev, da bi tudi njihovi otroci prišli na vrh in potem se dogajajo res velike anomalije," pojasnjuje.
Uletova se prav zato zavzema za to, da se poleg kvantitativnih ocen da tudi neko kvalitativno oceno prispevka učenca. "Da se v vsakem učencu poišče njegove talente. Vsak učenec ima neke talente, neke sposobnosti. Morda so to socialne veščine, morda je to velika stopnja empatije in socialnosti," je povedala. To je treba po njenem mnenju iskati in pohvaliti.
"To, da je vse odvisno od ocen in da se napreduje glede na ocene, pravzaprav prikrajšuje vse. Ne samo tiste, ki nimajo potrebnih točk za uvrstitev, ampak tudi tiste, ki majo zelo veliko točk, ker se potem tudi oni razvrščajo samo na tiste šole, ki zahtevajo veliko točk," pojasnjuje.
Zadnja leta je na univerzi srečevala študente, ki so bili pasivni, nezainteresirani, ki so se odločili za nek študij zato, ker je ta študij zahteval ravno največje število točk in se jim je zdelo, da so ravno oni poklicani za to. "Niso razmišljali o tem, kaj je pravzaprav njihov interes," je sklenila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.