Ulična hrana je 'in', slaba hrana je 'out'

Ulična hrana pogosto velja za nezdravo, močno predelano, ceneno in poceni hrano, ki nam nadomesti obrok, ko smo v časovni stiski ali na poti. Pa vendar ni vedno tako. "To se je drastično spremenilo. V bistvu ulična prehrana, tista prava ulična prehrana, je daleč od tega, da bi bila junk food," pravi kuharski mojster Karim Merdjadi.

Pred razcvetom bolj eksotične hrane, ki so jo bodisi s seboj prinesli priseljenci bodisi Slovenci, ki jih je navdušila na potovanjih, so na ulicah slovenskih mest prevladovali hot dogi s hrenovkami ali klobasami, ocvrt krompirček, kasneje pa kebab in pica na kose. Ampak najbolj razširjena ulična hrana pri nas pa je še vedno burek. Cena bureka v Ljubljani je večinoma tri evre na kos, ne glede na to, ali je sirov, mesni ali pica burek.

Ulična hrana je stara toliko kot prva urbana središča. Stari Grki so iz Aleksandrije prevzeli egiptovsko navado cvrtja ribic na ulici, kar se je potem razširilo tudi po mestih rimskega cesarstva. Spremenjeno, obogateno in predrugačeno. V srednjem veku so bile ulice večjih mest polne vozičkov s poceni hrano, sčasoma pa se je prav hrana revnih razvila tudi v največje kulinarične znamenitosti.

Tako kot smo se selili ljudje, so se selile tudi naše prehranjevalne navade, se mešale in dopolnjevale. In tako kot je v Nemčiji tipična ulična hrana kari klobasa, je tudi doner kebab, čeprav ne izvorno nemški, njihova nacionalna jed. Ker se je v zadnjem času močno podražil, tudi po 10 evrov ga prodajajo, so Nemci celo zahtevali ukrepanje vlade, konkretno subvencioniranje kebaba.

Ocvrte ribe in krompirček so zaščitni znak Velike Britanije, pomfrit in školjke v državah Beneluksa, surove ribe v Skandinaviji, o italijanski ponudbi hrane na ulici pa ni treba izgubljati besed, boljše verjetno ni.

Če so za vse večjo pestrost ulične hrane pri nas zaslužni priseljenci in Slovenci, ki veliko potujejo, pa se v Ljubljani hitro razvija tudi avtentična slovenska ulična hrana in visoka kulinarika v obliki ulične hrane, v prvi vrsti zaradi tedenske Odprte kuhne na Pogačarjevem trgu.

Odprta kuhna je v zadnjih letih postala ena od najbolj prepoznavnih kulinaričnih dogodkov v Sloveniji. V britanskem Guardianu pa so jo s pomočjo svojih bralcev celo uvrstili med 10 najboljših dogodkov ulične prehrane na svetu. Pred 12 leti, ko se je začela, pa so le redki verjeli vanjo. To je bil čas, ko Slovenije ni zajela še niti burgermanija, pravi direktor in ustanovitelj Odprte kuhne Lior Kochavy. Sedaj pa so med najbolj priljubljenimi uličnimi prigrizki carski praženec, telečja jetrca, ocvrt piščanec, polnjene paprike in idrijske žlikrofe.

Da je visoko kakovostna ulična hrana globalno v vzponu, kažejo tudi številke. Globalna vrednost gurmanske ulične prehrane je leta 2022 znašala dobrih šest in pol milijarde evrov. Letno naj bi naraščala za skoraj šest odstotkov in do leta 2029 naj bi se po pričakovanjih povzpela na skoraj 10 milijard evrov.

Ulična hrana je postala veliko več kot hitra prehrana, povsem normalno je, da na ulicah Münchna dobimo kebab iz wagyu govedine za 35 evrov ali pa francoski taco v Parizu; gre za z ocvrtim krompirčkom nadevan taco. Ulična hrana je znova in, slaba hrana pa out.

In kot povzema Karim Merdjadi: "Ulična prehrana, reciva street food, je v Sloveniji šla na zelo visok nivo, v bistvu smo primerljivi z ostalimi državami v Evropi, pa tudi po moje po svetu. In jaz mislim, da je ulična prehrana tudi nek pokazatelj kulinarične razgledanosti v neki državi."