Umetna ali naravna? Če ste ljubitelj slednje, naj bo njen prvi okras oranžna nalepka

Ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa so prekrižali načrte vsem, ki si novoletne smrečice pred nakupom radi ogledate v živo. Naravnih drevesc – bodisi rezanih bodisi v loncih – namreč praviloma ne boste našli v spletnih prodajalnah. Veliko fizičnih trgovin in njihovih vrtnarskih centrov je v tem času odprtih le za pravne osebe, druge imajo skrajšan delovni čas, v nekaterih za fizične osebe veljajo posebna pravila pri nakupu, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Lahko pa živo praznično drevesce tudi najamete. Na spletni strani Zeleno-drevo.si si lahko izberete na naraven način vzgojeno in od 80 do 300 centimetrov visoko srebrno ali navadno smreko, omoriko ali normandsko jelko.

Za prodajo vzgojena drevesca so označena s plombo in z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki dokazujeta, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim vplivom na okolje. Okrasna drevesca so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 31 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oz. bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda ZGS.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do 2 kg), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Ali s posekom smrečice za novoletni okras škodujemo naravi?

Večinoma ljudi smrečice za okras pridobiva z zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter iz namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se v Sloveniji zaradi naravnih ujm površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitev škodljivcev, ki so v preteklih letih poškodovali gozdove v večjem delu Slovenije.  Gozdarji usmerjamo razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega gozda, ki bo odpornejši pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih. Veliko smrečic lahko tako pridobimo tudi zaradi ukrepov redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

V gozdu vsa mlada drevesca ne zrastejo v velika drevesa. Če lahko v mladem gozdu na vsakem kvadratnem metru raste po ena smrečica, je kasneje v odraslem gozdu le okoli 500 odraslih smrek na hektar gozdne površine. Če bi vse mlade smrečice zrasle v velika drevesa, pa bi jih bilo 10.000 na hektar. Ker je prostora za vse premalo, med drevesi v času rasti poteka naravna kompeticija, zato se večina dreves posuši in propade. S posekom smrečice, upoštevajoč usmeritve ZGS, gozdu in naravi škodujemo manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce in ga zavržemo že po nekaj letih.

Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. S stališča ogljičnega odtisa in emisij CO2 so na ustrezen nadzorovan način posekane naravne smrečice ogljično nevtralne – ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko CO2, kot ga je drevo vezalo v času svoje rasti. To pa ne velja za gojene smreke, pri katerih v proizvodnji nastanejo določeni viški CO2, sploh pa ne za umetna drevesca, pri katerih je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik. Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami ZGS, je naravi najprijaznejša oblika novoletne okrasitve z drevesci. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, ki jih s tem negujemo.

Odslužena smrečica gre med biološke odpadke ali pa v peč

Na ZGS prosijo, da odslužena drevesca razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skurite v pečeh. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc in tudi drugih organskih odpadkov z vrtov v naravo namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega razloga v gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov, opozarjajo.

Na trgu je velika ponudba tujerodnih gojenih okrasnih drevesc, npr. kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov v drugih državah, ki so članice Evropske skupnosti. Z vidika varstva gozdov zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi jelke lahko v Slovenijo pridejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po sedaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah severne Evrope in v Veliki Britaniji. Bolezen je prisotna tudi že v Franciji, Nemčiji in Belgiji.