V tednu pred lokalnimi volitvami so aktivnosti strank na polnih obratih. Za nekaj pozornosti pa je poskrbela objava fotografije izolskega dela SDS-a, na kateri so z umetno inteligenco dodali več ljudi. "V resnici je šlo zgolj za neko foro, nek štos," pojasnjuje kandidat za župana Izole Gregor Perič. Četudi v prvotni objavi, ki so jo danes – po plazu kritik – izbrisali, niso povedali, da gre za šalo.
Je šlo že od začetka za šalo ali je šlo sprva za resno objavo, ki jo zdaj poskušajo zakamuflirati? "Ne, nikakor. Tudi če pogledate fotografijo, ki je zdaj postala viralna, lahko vidite, da so obrazi vsi isti in se vidi, da je narejeno z umetno inteligenco," trdi Perič.
"Nekorektno, neetično in seveda zavaja," pa je prepričana poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak. Ob tem v koaliciji in Resnici zadeve ne komentirajo.
A kdaj uporaba umetne inteligence v politične namene postane sporna? Kot razlaga strokovnjakinja za umetno inteligenco, se je treba vprašati, kakšen je namen njene uporabe. "Ko z umetno inteligenco generiramo materiale, ki manipulirajo mnenje volivcev, je to lahko sporno," pojasnjuje Marija Ivanovska z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
In kot primer navede uporabo globokih ponaredkov. Pri nekaterih je s prostim očesom namreč težko ločiti resnične od spremenjenih posnetkov.
Omenjeni primer koriščenja umetne inteligence s strani strank sicer ni osamljen primer. Pred parlamentarnimi volitvami je volivce s posnetkom umetne inteligence nagovorila tudi SDS-ova poslanka Anja Bah Žibert. V Svobodinem podmladku pa so objavili spremenjeno fotografijo SDS-ovega poslanca Andreja Poglajna, kar so sicer v opisu tudi zapisali.
Prav zaradi poplave takšnih objav pa se, kot še sklene Ivanovska, ljudje vse pogosteje sprašujemo o avtentičnosti tudi nepopačenih posnetkov; in poudari, da je ključno označevanje spremenjenih ali popačenih podob.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.