Načrti o marini v zalivu pred Semedelo so zaradi težav Istrabenza, ki naj bi jo gradil, propadli, zato namerava koprska občina tam urediti plaže. Že letos bodo tako prenovili semedelsko pešpot in zasuli pas morja med Žusterno in Koprom, imajo pa tudi ideje o umetnem otoku z nebotičnikom. Naravovarstveniki svarijo pred posegi v morje.
Ureditev pešpoti, širitev plaž in gradnja valobrana
Že do začetka letošnje kopalne sezone nameravajo na koprski občini prenoviti semedelsko pešpot. Po novem bo široka 13 metrov in bo podobna koprski promenadi. Območje južno od makadamskega parkirišča za tržnico bodo nasuli in posejali travo, med semedelsko pešpotjo in Bonifiko pa postavili 2,5 metra visok zid, ki bo ob visokih plimah preprečeval poplavljanje. Zid bo delno obložen z lesom in primeren za posedanje in poležavanje kopalcev, pojasnjujejo. Na občini upajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili do marca.
Že letos nameravajo začeti tudi z zasipavanjem 40 metrov širokega pasu morja med Koprom in Žusterno, s čimer bi pridobili dodatne površine obrežja. Nasutje območja je, kot pojasnjujejo, vseboval že lokacijski načrt za gradnjo marine, občina pa je zanj od države pridobila stavbno pravico.
Prav tako naj bi letos odstranili mulj in druge naplavine z morskega dna, s čimer bodo, tako vsaj upajo, vsaj delno zmanjšali onesnaženost morja v tem delu zaliva. Kakovost morja naj bi izboljšal tudi obsežen valobran pred Žusterno, ki bi delno zapiral zaliv pred Koprom, s tem pa preprečeval vnos naplavin. Poleg tega bi prodnato plažo ščitil pred vetrovi, pojasnjuje direktorica občinske uprave Sabine Mozetič.
Načrtujejo tudi umetni otok z nebotičnikom
Projekt ureditve plaž je ocenjen na osem milijonov evrov, pet jih bo občina za ureditev obale namenila v letošnjem letu. Bolj trd oreh bo verjetno gradnja umetnega otoka zahodno od ribiškega pomola v Kopru. Načrte za otok z 140 metrov visokim nebotičnikom v obliki svetilnika, v katerem bi uredili hotel in apartmaje, so menda pripravili znani arhitekti. Na gospodarskem in okoljskem ministrstvu na projekt po zagotovilih z občine gledajo pozitivno. Občina bi za gradnjo od države morala dobiti stavbno pravico in vodno dovoljenje, pojasnjujejo.
“Predloga ne gre jemati resno, saj je še eden od nikoli uresničenih idej,” so načrte o umetnem otoku komentirali v koprskem odboru SD. “Navajeni smo že, da se projekti, sploh v letu pred volitvami, na občini pompozno predstavljajo, nato pa nič od tega," so še zapisali v izjavi za javnost. Pozdravili pa so načrte za ureditev semedelske pešpoti.
“Uporaba morja z namenom deponije”
"Morje ni površina, po kateri plujemo, je predvsem ekosistem. Če ga bomo iztrošili, bomo nosili posledice," pa poudarja vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk. Projekte koprske občine vidi kot "uporabo morja z namenom deponije", čemur odločno nasprotuje.
Zasipavanje morja med Žusterno in Koprom, ne da bi se morsko dno pred tem saniralo, bo povzročilo dvig onesnaženega mulja v vodni stolpec in širjenje onesnaženosti daleč naokoli, svari Turk. Odlaganje v morje, ki je javno dobro, ni preprost poseg, urejajo pa ga številni protokoli, katerih podpisnik je tudi Slovenija. Pred gradnjo valobrana bi bilo po njegovem mnenju treba izvesti temeljite študije, kako in kje se bodo zaradi spremenjenih razmer odlagali sedimenti. O umetnem otoku pa Turk pravi, da razmer v morju z vidika biodiverzitete ne bo izboljšal.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.