Umetnostni zgodovinar o razstavi ponaredkov: To je kapitalen kiks muzeja

V Narodnem muzeju Slovenije so v vabilu na razstavo obljubljali vrhunska svetovna imena slikarstva: Pabla Picassa, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Miroja, Josepha Williama Turnerja, Edvarda Muncha, Kazimirja Maleviča, Marca Chagalla in druge. 160 umetniških del priznanih slikarjev 19. in 20. stoletja bi morala pred oči javnosti stopiti v sredo ob 17. uri, a so jo zaradi kritik o ponaredkih tik pred zdajci odpovedali. Glede avtentičnosti del se je vnela tudi burna javna razprava, na Ministrstvu za kulturo pa so prejeli več zaskrbljenih pisem. Kot so sporočili v sredo, je razstava Popotovanja zaradi tehnično-pravnih razlogov prestavljena za nedoločen čas.

 Lastnik zbirke umetniških del Niko Boljkovac je za Delo pojasnil, da je v preteklosti vodil galerijo Gallus, ki je sodelovala pri številnih odkupih umetnin. Kot je dejal, se je njegova zasebna zbirka dopolnjevala pol stoletja, kot galerist je kupoval dela na različnih dražbah, tam, kjer so bile izklicne cene razmeroma nizke in je bilo zanimanje majhno, pa je bilo mogoče skleniti precej ugodne kupčije.

Strokovnjaki za likovno umetnost za razstavo izvedeli le nekaj dni pred odprtjem

Vendar pa umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič poudarja, da teh imen za majhne denarje na dražbah ni moč kupiti. O zbirki družine Boljkovac je povedal, da so se vsaj nekatera dela iz zbirke ponujala že prej na trgu in kolikor ve, so bila zavrnjena kot ponarejena oziroma neavtentična. Napovedano razstavo v Narodnem muzeju Slovenije je medtem označil kot kapitalen kiks muzeja.

O razstavi sta odločala direktor muzeja Car, ki je diplomiral iz računalništva in menedžmenta ter doktoriral iz zgodovine na temo vojaških odlikovanj, in koordinator razstave Andrej Šemrov, ki je po izobrazbi arheolog, v muzeju pa vodi numizmatični kabinet in je strokovnjak za stare novce, bankovce ter medalje. "Ne eden ne drugi z likovno umetnostjo do zdaj nista imela strokovno nobenega opravka," je poudaril.

Čeprav so v Narodnem muzeju zaposleni tudi kustosi, ki se spoznajo na likovno umetnost, pa slednji, kot je izvedel, niso bili obveščeni o pripravi razstave. Zanjo so izvedeli šele v ponedeljek, ko so bila razposlana vabila. Kovič je zato kritičen do direktorja. Odločitev, da se glede razstave ni obrnil na nekoga, ki se spozna na področje likovne umetnosti, je direktorjeva težava, meni.

"Če se potrdi, da dela niso avtentična, potem je to stvar pravosodnih organov," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Kovič.

'Ne bi bil presenečen, če bi se s certifikati dogajalo nekaj podobnega kot s tovornjakom z zaščitnimi maskami'

Car je sicer v sredo zatrdil, da verjame v avtentičnost del in da je videl certifikate. Kovič jih ni: "Vendar pa bi jih zelo rad videl in preveril podpise ter imena, ki so na certifikatih. Če sploh obstajajo. Ne bi bil presenečen, če bi se s temi certifikati dogajalo nekaj podobnega, kot se je s tovornjakom z zaščitnimi maskami bivšega obrambnega ministra Mateja Tonina."

Za kako slabe ponaredke gre pri zbirki družine Boljkovac, je po Kovičevih besedah vidno že na reprodukcijah. "Že tam se vidi, da to niti slučajno ne morejo biti dela avtorjev, ki so navedeni kot njihovi ustvarjalci," je dejal. Meni sicer, da je v ozadju verjetno nek zelo izprijen načrt lastnika. "Če izide katalog z logotipom Narodnega muzeja Slovenije, ga lahko pokaže potencialnim kupcem in reče, da vendarle ne more biti ponaredek, če je bilo delo razstavljeno v Narodnem muzeju," je pojasnil.

Katalog ob razstavi so v muzeju sicer natisnili, a po Kovičevih besedah ne upošteva niti ene od uveljavljenih muzeoloških norm. V katalogu ni niti enega strokovnega besedila. Je le zapis, ki je tudi v vabilu, "patetična predstavitev, za kako velika imena gre". V njem je objavljenih nekaj reprodukcij, pod njimi so imena domnevnih avtorjev. Izid takšnega kataloga je označil kot svojevrstno samoto, še posebej pod znakom, da gre za razstavo v sklopu počastitve 200-letnice ustanovitve Narodnega muzeja Slovenije.