Umik strokovne publikacije, ki trdi, da Slovenci ne pojemo preveč mesa

Kmetijski inštitut je za Agencijo RS za okolje pripravil strokovno publikacijo o trajnostni oskrbi s hrano, ki je bila predstavljena decembra lani in objavljena na spletu, kmalu pa tudi odstranjena. "Gre za preiskavo, ki jo je opravilo 10 znanstvenikov na Kmetijskem inštitutu, ki je edini merodajen, da daje podatke o stanju v kmetijstvu," pravi poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.

Dodala je, da je preiskava trajala eno leto: "In oni so to preiskavo skrili, ker se ne sklada z njihovo agendo. Naj bo to katerakoli politika, a če se odloči, da bo zanikala stroko, se temu zame reče politična inkvizicija."

Okoljsko ministrstvo sicer očitke, da je bila publikacija "Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji" umaknjena zaradi političnih pritiskov, zavrača ter dodaja, da tudi sami umika niso zahtevali: "Agencija RS za okolje je bila naročnik publikacije in kot naročnik vodi vse postopke, povezane z njenim nastankom in objavo."

So pa, kot pravijo, Arso zaprosili za vsebinsko uskladitev določenih delov. "Po prejemu odzivov na posamezne dele publikacije je ministrstvo Arso zaprosilo za vsebinsko uskladitev v delih, ki se nanašajo na pristojnosti njihovega ministrstva in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Publikacija pred tem ministrstvu ni bila posredovana v pregled ali usklajevanje," so sporočili.

Zato so, potrjujejo tudi na ministrstvu za okolje, publikacijo dali v strokovno presojo in v njej ugotovili določene pomanjkljivosti pri celostni obravnavi prehranskega sistema in trajnostne oskrbe s hrano. "Zlasti pri celostni obravnavi prehranskega sistema in trajnostne oskrbe s hrano. Na podlagi ugotovitev strokovnega pregleda bo publikacija vključena v postopek zunanje, neodvisne strokovne recenzije," so dodali.

V publikaciji so med drugim ovrgli tezo, da Slovenci pojemo preveč mesa. Količine so, beremo, primerljive z evropskim povprečjem. A nevladniki so tako Arso kot tudi Inštitut na pomanjkanje konteksta opozorili že decembra.

"Zakaj je pomemben podatek, ali mi pojemo več ali manj mesa kot v Evropski uniji, ko pa je vendarle pomemben podatek, ali ga pojemo preveč za naše javno zdravje, za vpliv na okolje in podnebje? Po podatkih statističnega urada povprečen prebivalec Slovenije na teden zaužije približno 500 gramov rdečega mesa in mesnih izdelkov, kar NIJZ opredeljuje kot resno tveganje za zdravje," opozarja direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Čadonič Špeličeva pa: "S tem ko ljudem lažemo, da pojemo preveč mesa in da meso ni zdravo, dolgoročno napadamo slovenskega kmeta. Zato pravim, da je to, kar je naredila ta vlada, vredno kmečkega protesta."

Še en od zaključkov iz publikacije - živinoreja ni poglavitni krivec za nastajanje toplogrednih plinov. Prispeva le okoli 11 odstotkov izpustov, medtem pa energetika in promet prispevata 60 odstotkov. "To je seveda res, a glede na znanstvena dognanja in zaradi podnebne krize, zdaj ni čas za valjenje krivde iz enega sektorja na drugega. Je čas, ko moramo hitro in močno zmanjšati emisije toplogrednih plinov v vseh sektorjih hkrati," pravi Brecljeva.

Kmetijski inštitut meni, da so njihove ugotovitve realne, umik pa je, dodajajo, neupravičen in da medresorsko usklajevanje pri strokovnih publikacijah do zdaj ni bila praksa.

Več vprašanj smo naslovili tudi na Arso, a so nam odgovorili le, da bo publikacija, ki je začasno umaknjena, po vsebinski uskladitvi pristojnih ministrstev, ponovno objavljena. Razloga za umik pa niso pojasnili.

"Samo logično sklepam, da za tem stoji Svet za prehrano pri predsedniku vlade in da za tem stoji osebno sam predsednik vlade, ki ne skriva, da je nagnjen k vegetarijanstvu. In tisto, kar najbolj skrbi, je, da za tem stoji strokovnjakinja - pod narekovaji, seveda - gospa Tina Gaber," še meni Čadonič Špeličeva.

V kabinetu predsednika vlade sicer navedbe poslanke NSi zavračajo, češ da gre za izmišljotine in iskanje pozornosti. Čadonič Špeličeva pa dodaja, da pričakuje tudi pojasnila kmetijske ministrice in okoljskega ministra, kako opravičujejo več kot 53.000 evrov, ki so jih namenili za javno publikacijo, ki zdaj javnosti ni dostopna.