Paliativna oskrba je oskrba, ki nudi celostno pomoč bolnikom z napredovalo neozdravljivo boleznijo in tudi njihovim bližnjim. Njen namen je izboljšati kakovost življenja bolnikom in njihovim bližnjim s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja.
Kadrovsko podhranjeni
Rezultati pilotskega projekta vpeljave kontinuirane paliativne oskrbe, ki so ga izvedli v štirih bolnišnicah po Sloveniji, kažejo predvsem na potrebo po čimprejšnji ureditvi mreže zdravstvenih timov paliativne oskrbe z regijskimi in nacionalnim koordinatorjem, potrebo po sistematičnem izobraževanju ter okrepitvi na kadrovskem področju.
Po besedah direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janeza Remškarja na današnji novinarski konferenci so s pilotskim projektom pokazali, da bi bila sistematična paliativna oskrba v Sloveniji bolj učinkovita od sedanjega sistema oskrbe umirajočih bolnikov.
Po njegovih besedah bi bil učinek sistematičnega pristopa manj hospitalizacij, manj nepotrebnih preiskav in manj nepotrebne porabe zdravil. V Sloveniji namreč letno umre okoli 19.000 ljudi, od tega jih sedem odstotkov umre nenadne smrti, ostali pa pričakovano po daljšem poteku kronične bolezni.
Zaskrbljujoč padec števila obiskov družinskih zdravnikov
Kot poudarja Remškar, je kakovostna paliativna oskrba mogoča le z dostopnim timom strokovnjakov. Pri tem je opozoril, da so tudi s tem projektom ugotovili pomanjkanje kadra, ugotovili so namreč padec števila obiskov družinskih zdravnikov na domu, kar je po besedah Remškarja zaskrbljujoče.
Projekt je potekal pod okriljem ministrstva za zdravje med 1. junijem lani in 30. septembrom letos. V projektu so sodelovali splošni bolnišnici Murska Sobota in Jesenice, Univerzitetna klinika Golnik ter Onkološki inštitut. Vanj je bilo vključenih 409 bolnikov, ki so bili v obravnavi v povprečju 20 dni tako v bolnišnici kot v domačem okolju.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.