Umor Božića naj bi načrtoval domnevni vodja slovenske celice Kavaškega klana Klemen Kadivec, pri njem pa naj bi sodelovali še njegov brat Blaž, Drejc Kovač, Vladan Kljajević ter člani matične združbe klana. Med obtoženimi je tudi solastnik podjetja Navis Mobil oziroma Renty Semir Hajdarpašić, ki mu obtožnica očita, da je hudodelski združbi pri tem pomagal. Božića in Tešanovića naj bi hudodelska združba poskušala ugrabiti v Ankaranu 15. novembra 2019. Tešanović se je rešil, Božićevo truplo pa je policija dva tedna kasneje našla zakopano v gozdu na Okroglem na Gorenjskem.
Štular je izdelal izvedensko mnenje o uporabi komunikacije Sky, ki naj bi jo za načrtovanje umora uporabljala domnevna kriminalna združba. Zaseženi podatki iz komunikacije Sky so po mnenju tožilstva obremenilni za obtožene, nanje se sklicuje tudi obtožnica v tej zadevi. Gre za podatke o prometu telefonskih komunikacij na kriptiranih mobilnih telefonih, ki jih je Francija z odredbami sodišča pridobila s strežnikov, nameščenih v Franciji. Kasneje so jih dešifrirali in jih posredovali slovenskim organom. Zasežene podatke želi obramba izločiti iz sodnega spisa v tej zadevi, saj meni, da gre pri tem za nezakonit poseg v komunikacijsko zasebnost obtoženih.
Obrambo je danes zanimalo predvsem, ali je Štular zaznal, da bi bili podatki iz komunikacije Sky od trenutka, ko so jih prestregli v Franciji, do trenutka, ko so bili posredovani v tukajšnji sodni spis, lahko kakorkoli spremenjeni. Na Štularja pa so naslovili tudi vprašanje, ali lahko zagotovi, da je dešifriranje podatkov potekalo pravilno.
Štular je odgovoril, da glede dešifriranja podatkov ne bo dajal nobenih zagotovil, saj pri tem postopku ni sodeloval. So pa postopek obdelave podatkov preverili na nizozemskem forenzičnem inštitutu in izkazalo se je, da je ta postopek korekten, je poudaril.
Po njegovih pojasnilih so podatki iz Francije v Slovenijo prišli po dveh poteh, fizično na podatkovnih nosilcih, ki so ju pripravili francoski uradniki z odobritvijo francoskega sodišča, in po elektronski poti. Oba fizična nosilca s podatki sta bila zapečatena v kuverti, "če je zapečateno, tega ni mogel nihče spreminjati," je poudaril.
Zagotovil je tudi, da se podatki, ki so v Slovenijo prišli po elektronski poti, v ničemer ne razlikujejo od podatkov, ki so bili poslani v kuverti, na podlagi česar je zaključil, da so identični. Preiskava je bila po njegovih besedah sicer zelo obsežna in je trajala več let.
Štular bi moral biti zaslišan že v začetku julija, a se to ni zgodilo, saj je obramba zaradi dvomov v Štularjevo nepristranskost predlagala njegovo izločitev. To je med drugim utemeljila s podatkom, da je Štular direktor medija Domovina, ki je objavil več člankov o Kavaškem klanu in o Mateji Gončin, ki je tožilka v zadevi Božić. A je sodnica Klavdija Bercieri predlog obrambe zavrnila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.