"Duša ne potrebuje oči, ki jo gledajo, niti čutov, ki jo čutijo, niti besed, ki jo opisujejo. Zato preprosto je in ostane tudi, ko izgine vse, kar je odvisno od pogleda ali čutenja ali besed. In zato edina ne more zares umreti," so besede svojega kolega Alojza Ihana (Čas nesmrtnosti) povzeli v Zdravniški zbornici Slovenije, ko so sporočili, da se z veliko žalostjo poslavljajo od profesorja, zdravnika, imunologa, profesorja, pisatelja in dolgoletnega glavnega ter odgovornega urednika strokovne revije Isis.
"Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta," so dodali.
Prof. dr. Alojz Ihan se je rodil 23. julija 1961. Po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1987 je svojo poklicno pot začel na Inštitutu za mikrobiologijo. Kot je zapisano na straneh Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se je raziskovalno izpopolnjeval tudi v tujini. Leta 1991 in 1992 je delal na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi (INRC). Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993 z disertacijo Osamitev in opredelitev membranskih proteinov, ki opredeljujejo aloreaktivnost naravnih celic ubijalk pri človeku. Leta 1994 je raziskovalno gostoval na Armed Forces Radiobiology Research Institute v Bethesdi, ZDA. Od leta 1997 je bil specialist klinične mikrobiologije. V naziv redni profesor za predmet Mikrobiologija in imunologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani je bil izvoljen leta 2006.
Bil je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa tudi predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo, ki organizira in izvaja pouk za več kot 30 študijskih predmetov na Medicinski fakulteti, Biotehniški fakulteti, Fakulteti za farmacijo in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter na podiplomskem pouku Biomedicina.
Strokovno in raziskovalno se je ukvarjal predvsem z diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema, ki jo Oddelek za imunologijo opravlja v sodelovanju s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana. Drugo področje njegovega delovanja je bila priprava gensko spremenjenih limfocitov T (CAR-T) za namen protitumorske terapije, ki poteka v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za hematologijo UKC Ljubljana.
Prof. dr. Ihan je bil glavni mentor za specializacijo iz klinične mikrobiologije in imunologije (Zdravniška zbornica Slovenije), član komisije za strokovni nadzor za področje klinične mikrobiologije in imunologije (Zdravniška zbornica Slovenije), podpredsednik razširjenega strokovnega kolegija za mikrobiologijo in imunologijo (RSK) Ministrstva za zdravje RS, ki je glavni strokovni organ v RS za področje mikrobiologije in imunologije. Deloval je tudi kot član in podpredsednik Posvetovalne skupine za cepljenje (NITAG- National Immunization Technical Advisory Group) pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in kot ekspert Evropske skupine za cepljenje odraslih (AIB – Adult Immunisation Board). Bil je tudi glavni urednik Založbe Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (Založba UL MF) in zdravniške revije ISIS.
Njegova bibliografija obsega več kot 1500 enot (Cobiss), od tega nad 120 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, ki jih citira Science Citation Index (SCI), in 51 knjig, med katerimi je 18 univerzitetnih učbenikov, ostalo pa so predvsem leposlovje, poljudnoznanstvene knjige in njihovi prevodi v druge jezike.
"Alojz Ihan je bil mnogo več kot le vrhunski znanstvenik. Bil je tudi pesnik, pisatelj in esejist, ki je s svojo literarno občutljivostjo raziskoval meje med znanostjo, človekom in družbo. Njegovo literarno delo obsega pesniške zbirke, romane in eseje, za katere je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada."
Javnost ga je najbolj spoznala v času epidemije koronavirusa, ko je pred kamerami pogosto pojasnjeval medicinske teme. "V času epidemije covida-19 je postal eden najpomembnejših glasov znanstvenega razuma v slovenski javnosti. S svojo mirno, argumentirano in razumljivo razlago je pomagal ljudem razumeti delovanje virusov, pomen cepljenja in širše družbene razsežnosti epidemije. Za svoje izjemno delo na področju komuniciranja znanosti je leta 2021 prejel naziv Komunikator znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija," so še zapisali na zdravniški zbornici.
Tudi v uredništvu 24ur.com svojcem in njegovim bližnjim izrekamo sožalje.
