V 84. letu starosti je umrl Tone Škarja, legenda slovenskega alpinizma. Rojen je bil leta 1937 v Mengšu, prvič je odšel v hribe z očetom, in sicer na Veliko planino, v naslednjih letih pa je skupaj z bratom prečil Kamniške Alpe in se povzpel tudi na Triglav, piše Planinska zveza Slovenije, ki mu je leta 2014 podelila nagrado PZS za življenjsko delo v alpinizmu.
V času svojega življenja je opravil več kot tisoč alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot trideset prvenstvenih. Sodeloval je v številnih odpravah v tuja gorstva in bil velikokrat vodja odprav. O svojih vzponih je pisal tudi v Planinskem vestniku, napisal je knjigi Stene mojega življenja in Julang Kang, bil je tudi soavtor knjig Kangbačen, Na vrh sveta, Everest in Na vrhovih sveta.
Kot vodja legendarne odprave Everest 1979, ko sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik kot člana 25-članske jugoslovanske odprave kot prva Slovenca stopila na najvišjo goro sveta, je prejel Bloudkovo nagrado.
"Odšla je še ena plezalska legenda," je v odzivu zapisal Vladimir Habjan, odgovorni urednik Planinskega vestnika. "Kar težko verjamem, saj sem se še pred štirimi dnevi pogovarjal z njim. Poznala sva se z Alpinističnega odseka Kamnik, kamor me je prav on zvabil, češ da so tam dobrodošli tudi malce starejši alpinisti, kar sem takrat že bil. In še danes mi ni žal." Bil pa je tudi tesen sodelavec Planinskega vestnika, nekaj časa tudi član uredništva, dodaja Habjan.
"Tone me je vedno presenečal z izredno načitanostjo, razgledanostjo, pronicljivostjo. Bil je pravi erudit. Pa brez dlake na jeziku, a vedno uglajen. Imela sva zelo korekten odnos, v katerem so bili občasno prisotni tudi spori, ki pa sva jih vedno rešila brez zamer, saj tega ni jemal osebno, to pa ni možno z vsemi. Všeč mi je bil njegov širok pogled na zadeve, kot bi gledal od zgoraj. Tudi na družbene probleme, ne le na alpinizem. Pa upal si jih je zapisati! Vse to se je odrazilo v mnogih odličnih kolumnah, ki jih je napisal za našo revijo. Kot poznavalec nam je vedno prišel prav, vse je vedel, vse sem ga lahko vprašal, imel je bogato zbirko diapozitivov, ki jih je imel urejene in jih je redno pošiljal."
V Planinskem vestniku bodo julija objavili sklop člankov v spomin Škarji, leta 2021 pa načrtujejo izdajo izbranih Škarjevih del, potrdi Habjan.
Od leta 1968 do 1978 je bil Škarja načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku, od leta 1979 do 2013 je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Več kot osem let je bil tudi podpredsednik PZS (1998–2011). Bil je pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.ž
"Himalaja je geografsko sila daleč, toda slovenskim planincem, tudi tistim, ki je nismo uzrli z lastnimi očmi, vendarle nekako domača. Na njenih vrhovih so Tone Škarja in njegovi fantje pustili trajne sledi, z vzponi, ki segajo v sam vrh svetovnega alpinizma, pa tudi s številnimi pristnimi vezmi stkanimi z domačini. Pogrešali bomo Tonetovo razsodnost in odločnost, kot tudi človeško toplino, tako pri nas kot tudi tam daleč pod Himalajo," je ob smrti Škarje dejal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.
